ZAKON ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
(Objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" br. 20 od
GLAVA I
OP[TI ODREDBI
Predmet na ureduvawe
^len 1
So ovoj zakon se utvrduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata,
na~inite na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti na za{tita na kulturnoto nasledstvo,
re`imot na za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite
na imatelite i ograni~uvawata na pravoto na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo
vo javen interes, organizacijata, koordinacijata i nadzorot, stru~nite zvawa i drugi
pra{awa {to se od zna~ewe za edinstvoto i funkcioniraweto na sistemot za za{tita
na kulturnoto nasledstvo vo Republika Makedonija.
Kulturno nasledstvo
^len 2
Kulturno nasledstvo vo smisla na ovoj zakon se materijalni i
nematerijalni dobra koi{to, kako izraz ili svedo{tvo na ~ovekovoto tvore{tvo vo
minatoto i sega{nosta ili kako zaedni~ki dela na ~ovekot i prirodata, poradi svoite
arheolo{ki, etnolo{ki, istoriski, umetni~ki, arhitektonski, urbanisti~ki, ambientalni,
tehni~ki, sociolo{ki i drugi nau~ni ili kulturni vrednosti, svojstva, sodr`ini ili
funkcii, imaat kulturno i istorisko zna~ewe i zaradi nivnata za{tita i koristewe
se nao|aat pod praven re`im soglasno so ovoj i drug zakon.
Osnovni podelbi na kulturnoto nasledstvo
^len 3
(1) Kulturnoto nasledstvo vo smisla na ~lenot 2 na ovoj zakon,
spored negovite svojstva, mo`e da bide: nedvi`no, dvi`no i duhovno.
(2) Kulturnoto nasledstvo vo smisla na ~lenot 2 na ovoj zakon,
spored negovoto zna~ewe, mo`e da bide: od osobeno i od drugo kulturno i istorisko
zna~ewe (vo natamo{niot tekst: zna~ajno kulturno nasledstvo).
(3) Kulturnoto nasledstvo vo smisla na ~lenot 2 na ovoj zakon,
spored stepenot na negovata zagrozenost, mo`e da bide : nezagrozeno i zagrozeno
(vo natamo{niot tekst: kulturno nasledstvo vo opasnost).
Celi na za{titata
^len 4
(1) Osnovna cel na za{titata e:
1. Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo vo izvorna sostojba;
2. Sozdavawe na {to popovolni uslovi za opstanok na kulturnoto
nasledstvo i za zadr`uvawe na integritetot na site podatoci {to toa gi nosi vo sebe
kako svedo{tvo, izvor ili svoeviden dokument;
3. [irewe na soznanijata za vrednostite i zna~eweto na kulturnoto
nasledstvo i za negovata uloga vo kulturnata identifikacija i
4. Osposobuvawe na kulturnoto nasledstvo, spored negovata namena
i zna~ewe, da slu`i za zadovoluvawe na kulturnite, nau~nite, edukativnite, estetskite,
verskite, ekonomskite, turisti~kite i drugite potrebi na gra|anite i na op{testvoto.
(2) Operativna cel na za{titata e prezemawe na aktivnosti za
spre~uvawe na dejstva, pojavi i vlijanija so koi se vr{i ili mo`e da nastane o{tetuvawe,
uni{tuvawe, rasturawe, is~eznuvawe, degradirawe i protivpravno prisvojuvawe na kulturnoto
nasledstvo.
(3) Krajna cel na za{titata e prenesuvawe na kulturnoto nasledstvo
na idnite generacii.
Osnovi na za{titata
^len 5
(1) Kulturnoto nasledstvo e temelna vrednost na Republika Makedonija
{to se za{tituva vo sekakvi okolnosti.
(2) Za{titata na kulturnoto nasledstvo e od javen interes i se
ostvaruva zadol`itelno na celata teritorija na Republika Makedonija.
(3) Kulturnoto nasledstvo se za{tituva spored negovite vrednosti,
zna~ewe i stepen na zagrozenost, bez ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto
ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a, kako i bez ogled
dali e od svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a ili dali
e registrirano.
(4) So evidentirawe, proglasuvawe ili drug na~in na stavawe pod
za{tita, registrirawe i ozna~uvawe na kulturnoto nasledstvo spored odredbite na
ovoj zakon ne mo`e da se promeni vidot na sopstvenosta, nitu negoviot sopstvenik.
(5) Dobrata za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat
kulturno nasledstvo se za{tituvaat vo obem i na na~in utvrdeni so ovoj zakon.
(6) Nedvi`noto kulturno nasledstvo i nedvi`nite dobra od stavot
(5) na ovoj ~len se za{tituvaat zaedno so nivnata neposredna okolina, preku utvrduvawe
na kontaktni zoni soglasno so ovoj zakon.
(7) Dvi`noto kulturno nasledstvo se za{tituva kako poedine~no
dobro ili kako zbirka.
(8) Kulturnoto nasledstvo se koristi spored negovata priroda
i namena soglasno so celite na za{titata. Nedvi`noto kulturno nasledstvo se koristi
za aktiven `ivot vo nego i kako faktor na odr`liviot razvoj.
Ostvaruvawe na za{titata
^len 6
(1) Za{titata na kulturnoto nasledstvo se ostvaruva osobeno so:
1. Vr{ewe na dejnosti od oblasta na kulturata {to vo celost ili
delumno se odnesuvaat na za{titata na opredelen vid kulturno nasledstvo (vo natamo{niot
tekst: dejnosti za za{tita);
2. Vr{ewe na upravni, stru~ni i drugi raboti na za{tita {to se
od zna~ewe za ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i pravata i dol`nostite na gra|anite
i pravnite lica vo vrska so kulturnoto nasledstvo;
3. Organizirawe mre`a na specijalizirani slu`bi i postojani sovetodavni
i koordinativni tela za za{tita, kako na nacionalno, taka i na lokalno nivo;
4. Utvrduvawe na nacionalna strategija za za{tita i nejzino efikasno
sproveduvawe;
5. Razvivawe na svesta za zna~eweto na kulturnoto nasledstvo
i opasnostite na koi e izlo`eno i potrebata od negova za{tita (protektorska svest);
6. Izgraduvawe i unapreduvawe na kompatibilen informativen sistem
za kulturnoto nasledstvo i negovo povrzuvawe so specijaliziranite i op{tite sistemi
i mre`i na nacionalno i me|unarodno ramni{te;
7. Me|unarodna pomo{, sorabotka i za{tita na nacionalnoto kulturno
nasledstvo i
8. Stimulirawe na nevladinite organizacii i privatnite inicijativi
za za{tita i koristewe na kulturnoto nasledstvo.
(2) Za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo se ostvaruva
i so negovo zadol`itelno vklu~uvawe vo prostornite i urbanisti~kite planovi i vo
planovite i programite za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, kako i so negov
tretman kako faktor na odr`liviot ekonomski i socijalen razvoj, osobeno vo nasoka
na razvojot na kulturniot turizam, domuvaweto, specifi~nite zanimawa i edukacijata.
(3) Za{titata na dvi`noto kulturno nasledstvo se ostvaruva i
so efikasno upravuvawe so rizicite na koi toa e izlo`eno, osobeno vo pogled na nelegalnite
iskopuvawa, krium~areweto, kra`bite, prisvojuvaweto i drugite protivpravni dejstvija,
kako i vo pogled na uslovite na ~uvawe, rakuvawe, transport, izlo`uvawe i drugo.
(4) Za{titata na duhovnoto kulturno nasledstvo se ostvaruva i
so izrabotuvawe i ~uvawe na zapisi za nego, kako i so pottiknuvawe na negovoto prenesuvawe
vo izvornite i drugite sredini.
Subjekti na za{titata
^len 7
(1) Ostvaruvaweto na za{titata na kulturnoto nasledstvo e prvenstveno
dol`nost i odgovornost na dr`avata i nejzinite organi i javni slu`bi.
(2) Edinicite na lokalnata samouprava i nivnite organi i javni
slu`bi se odgovorni za ostvaruvaweto na za{titata vo ramkite na nivnite nadle`nosti
utvrdeni so ovoj i so drug zakon.
(3) Pravnite i fizi~kite lica, opredeleni za vr{ewe raboti na
za{titata na kulturnoto nasledstvo soglasno so ovoj zakon se odgovorni za ostvaruvawe
na za{titata vo ramkite na doverenite ovlastuvawa.
(4) Sopstvenicite i drugite imateli na kulturnoto nasledstvo
se odgovorni za odr`uvaweto, ~uvaweto, po~ituvaweto i pravilnoto koristewe na kulturnoto
nasledstvo i imaat prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
(5) Gri`ata za kulturnoto nasledstvo i negovoto po~ituvawe e
dol`nost na sekoj gra|anin.
Upravni raboti, dejnosti i raboti na za{tita
^len 8
(1) Upravnite i odredeni stru~ni raboti na za{titata na kulturnoto
nasledstvo gi vr{at Ministerstvoto za kultura i Upravata za za{tita na kulturnoto
nasledstvo, kako organ vo sostav na Ministerstvoto za kultura (vo natamo{niot tekst:
Uprava).
(2) Za{titata na arhivskata gra|a ja vr{i Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Arhivot).
(3) Stru~nite raboti vo sistemot za za{tita na kulturnoto nasledstvo
od oblasta na kulturata, so isklu~ok na rabotite od stavovite (1) i (2) na ovoj
~len, se ostvaruvaat so vr{ewe na dejnosta za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo
(vo natamo{niot tekst: spomeni~ka dejnost) i dejnosti za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo (muzejska, bibliote~na i kinote~na).
(4) Dejnostite za za{tita od stavot (3) na ovoj ~len, spored
vidot na kulturnoto nasledstvo gi vr{at javni ustanovi za za{tita na kulturnoto
nasledstvo (vo natamo{niot tekst: javni ustanovi za za{tita), drugi ustanovi i drugi
pravni lica, soglasno so ovoj i drug zakon.
(5) Rabotite na za{tita na fonote~nite dobra i duhovnoto kulturno
nasledstvo gi vr{at subjekti ovlasteni od ministerot za kultura.
Primena na drugi propisi od oblasta na kulturata
^len 9
(1) Na osnovaweto, rabotata i prestanokot na javnite ustanovi
za za{tita, rakovodeweto, upravuvaweto, odlu~uvaweto, finansiraweto i upravniot
nadzor se primenuvaat odredbite od Zakonot za kulturata, dokolku so ovoj zakon poinaku
ne e opredeleno.
(2) So zakon poblisku se ureduva vr{eweto na muzejskata, bibliote~nata
i kinote~nata dejnost, vklu~uvaj}i gi rabotite od domenot na muzejskoto i bibliote~noto
rabotewe {to ne se odnesuvaat na za{titata na kulturnoto nasledstvo.
Pravo na sopstvenost na kulturno nasledstvo
^len 10
(1) Predmet na pravoto na sopstvenost mo`e da bide nedvi`no i
dvi`no kulturno nasledstvo.
(2) Kulturnoto nasledstvo od stavot (1) na ovoj ~len mo`e da
bide vo sopstvenost na Republika Makedonija (dr`avna sopstvenost), na edinicite
na lokalnata samouprava i na drugi pravni lica i fizi~ki lica.
(3) Kulturno nasledstvo i dobro za koe osnovano se pretpostavuva
deka pretstavuva kulturno nasledstvo {to }e se najde vo zemja ili voda, bez ogled
dali e izvadeno, se smeta deka e vo dr`avna sopstvenost. Vo drugi slu~ai, vo pogled
na pravoto na sopstvenost se primenuvaat propisite za steknuvawe na sopstvenost
na najdeni stvari.
(4) Kulturno nasledstvo vo dr`avna sopstvenost se smeta i:
1. Dvi`no kulturno nasledstvo ~ij sopstvenik na nesomnen na~in
}e izrazi volja deka ne saka pove}e da go dr`i, odnosno deka go napu{ta;
2. Nedvi`no kulturno nasledstvo, za koe pravoto na sopstvenost
}e bide izbri{ano vrz osnova na izjava za otka`uvawe od sopstvenost dadena od sopstvenikot
vo forma na isprava pogodna za upis na pravoto vo javnata kniga za zapi{uvawe na
pravata na nedvi`nostite, pri {to pravoto na sopstvenost na Republikata }e bide
zapi{ano vrz osnova na takvata izjava, po izvr{enoto bri{ewe na pravoto na dotoga{niot
sopstvenik i
3. Kulturno nasledstvo ~ij sopstvenik ne e poznat, vo rok od
deset godini dokolku se raboti za nedvi`no dobro, odnosno vo rok od tri godini,
dokolku se raboti za dvi`no dobro, smetano od denot na donesuvaweto na re{enieto
za opredeluvawe staratel na takvoto dobro.
Zna~ewe na oddelni izrazi vo ovoj zakon (poimnik)
^len 11
Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:
1. "Za{tita na kulturnoto nasledstvo" vo smisla na
ovoj zakon e istra`uvawe, identifikacija, valorizacija, revalorizacija, kategorizacija,
proglasuvawe, registracija i ozna~uvawe na kulturnoto nasledstvo, negovo ~uvawe,
po~ituvawe, neguvawe i odr`uvawe, konzervacija, restavracija, rekonstrukcija, dislokacija
i revitalizacija, kako i prevencija, nadzor, restitucija, prezentacija, popularizacija
i sekoj drug oblik na neposredno ili posredno za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo
{to se ostvaruva vo javen interes (vo natamo{niot tekst: za{tita);
2. "Kulturno - istorisko zna~ewe" e op{tokulturno i
drugo zna~ewe {to e od javen interes od gledna to~ka na op{tata ili nacionalnata
istorija, kulturata, umetnosta, naukata ili tehnikata;
3. "Nacionalen", odnosno "nacionalna" e poim
{to se upotrebuva vo smisla na Zakonot za kultura i me|unarodnite konvencii predmetni
za za{titata na kulturnoto nasledstvo i go odrazuva javniot, odnosno dr`avniot interes
vo kulturata;
4. "Valorizacija" e stru~na i nau~na procena na vrednostite
i svojstvata na dobrata spored utvrdeni kriteriumi, vo funkcija na nivno stavawe
pod za{tita i podveduvawe pod soodveten re`im na za{tita;
5. "Revalorizacija" e stru~no i nau~no preocenuvawe
na vrednostite i svojstvata na kulturnoto nasledstvo, vo funkcija na potvrduvawe,
pro{iruvawe, zasiluvawe ili namaluvawe na dejstvoto na za{titata, vklu~uvaj}i i
nejzino izzemawe ili prestanuvawe;
6. "Kategorizacija" e opredeluvawe na stepenot na zna~ewe
na kulturnoto nasledstvo vo javen interes, vo funkcija na propi{uvawe soodveten
re`im na za{tita, utvrduvawe na prioritetite vo za{titata, razgrani~uvawe na nadle`nostite
i primena na ratifikuvanite me|unarodni dogovori;
7. "Odr`uvawe" e zadr`uvawe na kulturnoto nasledstvo
vo sostojba na optimalna celosnost i funkcionalnost, so navremeno prezemawe na operativni
merki i dejstvija {to programski se povtoruvaat;
8. "^uvawe" e sistematsko nadgleduvawe na sostojbata
na za{titenite dobra, nivno zasolnuvawe, smestuvawe, skladirawe, ambala`irawe i
drug oblik na zgri`uvawe, pravilno rakuvawe, fizi~ko i tehni~ko obezbeduvawe od
nepovikan pristap ili neovlastena upotreba i {tetni dejstvija od koj bilo vid i
osiguruvawe od rizici na koi tie se ili mo`at da bidat izlo`eni;
9. "Po~ituvawe" e vozdr`uvawe od dejstvija naso~eni
protiv za{titenite dobra, vklu~uvaj}i ja nivnata upotreba vo celi {to bi mo`ele
da gi izlo`at na opasnost od o{tetuvawe i uni{tuvawe, kako i pretpazlivost pri izborot
i primenata na sredstvata i metodite na za{tita;
10. "Konzervacija" e postapka i metod na za~uvuvawe
na za{titenoto dobro vo izvorna, odnosno sostojba vo koja e zateknato, bez dodavawe
na elementite {to se uni{teni ili nedostasuvaat;
11. "Restavracija" e postapka i metod na avtenti~no
obnovuvawe na delumno uni{teno za{titeno dobro, so dodavawe na delovite {to nedostasuvaat
vo forma i izgled {to gi imale ili so otstranuvawe na nesoodvetnite delovi ili dodatoci.
12. "Rekonstrukcija" e postapka i metod na obnovuvawe
na za{titeno dobro {to vo pogolem
13. "Revitalizacija" e postapka i metod na vra}awe
na `ivotot vo spomenicite i starite gradbi vo sostav na spomeni~kite celini, bilo
so zadr`uvawe ili vra}awe na prvobitnata ili nekoja od porane{nite funkcii, bilo
so davawe nova funkcija koja soodvetstvuva so nivnata priroda i zna~ewe i so karakterot
na sredinata vo koja se nao|aat;
14. "Integrirana za{tita" e vkupnost od merki na za~uvuvawe
i aktivno vklu~uvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo `ivotot na zaednicata
kako faktor na odr`liv op{testven razvoj, osobeno vo oblasta na planiraweto i ureduvaweto
na prostorot, investicionata izgradba, za{titata na `ivotnata sredina i priroda
i drugo;
15. "Restitucija" e vra}awe na dvi`ni dobra od kulturno
i istorisko zna~ewe vo zemjata na potekloto, odnosno zemjata na koja i pripa|aat
ili od ~ija teritorija bile nasilno odneseni;
16. "Rekvirirawe" e prisilno odzemawe na dvi`ni dobra
od kulturno i istorisko zna~ewe za vreme na vooru`en sudir i okupacija za potrebite
na vojskata;
17."Antikvitet" ("starina") e predmet so
umetni~ka, istoriska, nau~na, kulturna ili druga sli~na vrednost, star najmalku
sto godini ili pomalku od toa ako e ili postanuva redok poradi toa {to ve}e ne se
proizveduva, pravi ili sozdava;
18. "Zbirka"(kolekcija) e mno`estvo od ednorodni ili
raznorodni predmeti {to, bez ogled na individualnite karakteristiki i samostojna
namena na sekoj predmet oddelno, poradi specifi~nite svojstva na povrzanost, kako
celina ima prepoznatliva kulturna, istoriska, umetni~ka, nau~na ili druga sli~na
vrednost, funkcija ili zna~ewe i mo`e da se identifikuva kako samostoen objekt na
za{tita;
19. "Kolekcioner" e lice koe na neprofesionalna osnova
i za li~ni potrebi se zanimava so sobirawe na predmeti od kulturno, istorisko, umetni~ko,
nau~no ili drugo sli~no zna~ewe, oformuvaj}i edna ili pove}e osmisleni celini od
niv so status na zbirka;
20. "Imatel" e sopstvenikot, nositelot na pravoto na
koristewe i sekoe drugo pravno i fizi~ko lice koe{to po koja i da e pravna osnova
go dr`i za{titenoto dobro;
21. "Pravo na koristewe" e stvarno pravo izvedeno od
pravoto na sopstvenost na Republika Makedonija, odnosno na edinicata na lokalnata
samouprava vrz za{titeno dobro koe mu e dadeno vo vladenie na pravno lice ili fizi~ko
lice, so toa {to negoviot nositel steknuva pravo na vladenie i koristewe na toa
dobro zaradi za{tita kako kulturno nasledstvo, odnosno zaradi pravna za{tita od
posegnuvawata na treti lica;
22."Rekognoscirawe" e potvrduvawe na to~nosta na soznanijata
za arheolo{koto nasledstvo vrz osnova na prethodno izviduvawe na odredena mesnost;
23. "Za{titeno dobro" e dobro za koe e vospostavena
za{tita na na~in utvrden so ovoj zakon;
24. "Za{titeno podra~je" e podra~jeto vo ramkite na
utvrdenite granici na za{titenoto dobro i negovata kontaktna zona;
25. "Kontaktna zona" e prostorot okolu nedvi`nosta
{to e od zna~ewe za za~uvuvawe na nejziniot istoriski kontekst so re`im na za{tita
razli~en od re`imot na za{tita na nedvi`nosta, {to e predmet na za{tita i
26."Akt za za{tita" e re{enie za privremena za{tita,
re{enie za proglasuvawe zna~ajno kulturno nasledstvo, odluka za proglasuvawe kulturno
nasledstvo od osobeno zna~ewe i odluka za utvrduvawe rezervirana arheolo{ka zona.
GLAVA II
VIDOVI I KATEGORII NA KULTURNO NASLEDSTVO
Oddel 1
VIDOVI NA KULTURNO NASLEDSTVO
1.1. Nedvi`no kulturno nasledstvo
Spomenici
^len 12
(1) Spomenici se poedine~ni gradbi, odnosno dela na arhitekturata
i na grade`ni{tvoto ili nivni delovi i ostatoci, vklu~uvaj}i gi elementite i strukturite
od arheolo{ki karakter, skulptorski, slikarski ili dela na primenetata umetnost
i na tehni~kata kultura trajno povrzani za odredena sredina, natpisi, pe{terni `iveali{ta,
nadgrobni spomenici, memorijalni objekti i obele`ja povrzani so zna~ajni nastani
i istaknati li~nosti, drugi poedine~ni nedvi`ni dobra od kulturno i istorisko zna~ewe,
zaedno so instalaciite, ukrasnite elementi i drugite dvi`ni predmeti {to se trajno
spoeni za samata gradba ili trajno slu`at za nejzino iskoristuvawe.
(2) Spomenici se smetaat i zgradite ~ija glavna i efektivna namena
e ~uvawe ili izlo`uvawe na dvi`no kulturno nasledstvo, kako i posebnite skrivnici
opredeleni za smestuvawe na dvi`noto kulturno nasledstvo vo slu~aj na vooru`en sudir.
Spomeni~ki celini
^len 13
(1) Spomeni~ki celini se urbani, ruralni i drugi naselbi ili
nivni delovi i ostatoci, vklu~uvaj}i ja opremata na naselbite, zemjodelski, industriski
i drugi stopanski kompleksi i izolirani ili povrzani grupi gradbi koi{to so svoeto
edinstvo ili vklopenost vo pejza`ot so~inuvaat topografski opredelena celina.
(2) Spomeni~ki celini se smetaat i centrite vo koi se nao|aat
zna~en broj na spomenici i dvi`no kulturno nasledstvo, opredeleni kako objekt na
za{tita vo slu~aj na vooru`en sudir.
Kulturni predeli
^len 14
Kulturni predeli se posebni delovi od pejza`ot koi{to se istaknuvaat
kako oblasti na specifi~na interakcija na ~ovekot i prirodata, odnosno kako delumno
izgradeni i uredeni podra~ja, kultni mesta, mesta povrzani so bitki ili drugi zna~ajni
nastani, gradi{ta, nekropoli i drugi arheolo{ki nao|ali{ta ili mesta {to svedo~at
za postoeweto na ~ovekot vo prostorot i vremeto, negovite aktivnosti, na~in na `iveewe,
obi~ai, veruvawa ili posebni tradicii.
1.2. Dvi`no kulturno nasledstvo
Arheolo{ki predmeti
^len 15
(1) Arheolo{ki predmeti se site dvi`ni naodi od koj bilo vid
i materijal, iskopani od zemja ili izvadeni od voda, koi poteknuvaat od periodi
{to se predmetni za arheologijata ili nejzinite pomo{ni nauki.
(2) Arheolo{ki predmeti se smetat i naodite koi{to se otkrieni
kako samostojni tvorbi ili kako ostatoci od karakteristi~ni delovi na nekoga{ni
gradbi, ~ie trajno podveduvawe pod re`im na dvi`no kulturno nasledstvo e nau~no
osnovano, osven koga postojat pri~ini za nivna rekompozicija ili koga nivnoto za~uvuvawe
na samoto mesto (in situ) e prioriteten javen interes (sarkofazi, epigrafski spomenici,
stolbovi, skulpturi i drugo).
(3) Arheolo{ki predmeti se smetaat i delovite, odnosno elementite
dobieni so trajno razdvojuvawe (raslojuvawe, vadewe, simnuvawe) od otkrienata gradba,
koga toa e napraveno kako merka na za{tita (podni i yidni mozaici, freski, sakralna
i profana arhitektonska plastika i drugo).
Etnolo{ki predmeti
^len 16
(1) Etnolo{ki predmeti se dvi`ni dobra {to svedo~at za na~inot
na `iveeweto, aktivnostite, obi~aite, obredite, veruvawata, ideite i kreaciite {to
se neophodni za da se razberat etni~kite karakteristiki i promenite vo materijalnata
i duhovnata kultura na makedonskiot narod i na zaednicite vo Republika Makedonija.
(2) Etnolo{ki predmeti se smetaat i delovite, odnosno elementite
dobieni so razdvojuvawe od objektite {to imaat etnolo{ko zna~ewe (musandri, rozeti,
tavanici i drugo).
Istoriski predmeti
^len 17
(1) Istoriski predmeti se dvi`ni dobra povrzani so zna~ajni istoriski
nastani ili so aktivnosti na kulturni, nacionalnoosloboditelni, revolucionerni i
drugi politi~ki dvi`ewa i organizacii, prosvetni, kulturni, nau~ni, verski, sportski
i drugi institucii i zdru`enija, dr`avni organi ili so `ivotot i rabotata na istaknati
li~nosti, vklu~uvaj}i gi starinite {to ne pripa|aat na drugite vidovi dvi`no kulturno
nasledstvo, kako i zadol`itelniot primerok na dr`avni pari.
(2) Istoriski predmeti se smetaat i delovite dobieni so razdvojuvawe
od objektite {to imaat istorisko zna~ewe, poinakvi od onie od ~lenot 15 stavovi
(2) i (3) na ovoj zakon.
Umetni~ki predmeti
^len 18
(1) Umetni~ki predmeti se dvi`nite umetni~ki dela od oblasta
na likovnite umetnosti i toa: sliki i crte`i napraveni so raka na koja bilo osnova
i od kakov bilo materijal, osven industriski dizajn i industriski proizvodi ukraseni
so raka, originalni skulptorski dela, umetni~ki kompozicii i monta`i vo koj bilo
materijal, originalni gravuri, bakrorezi, litografii i drugi otpe~atoci, originalni
posteri i fotografii kako na~in na originalno tvorewe i delata na primenetata umetnost
izraboteni vo koj bilo materijal.
(2) Umetni~ki predmeti se smetaat i skulptorskite, slikarskite
i delata na primenetata umetnost poinakvi od onie od ~lenot 15 stavi (2) i (3) na
ovoj zakon, koi{to se trajno oddeleni od nedvi`nite dobra, koga toa e napraveno
vo javen interes i na na~in {to ne e sprotiven na zakon.
Tehni~ki predmeti
^len 19
Tehni~ki predmeti se proizvodite na tehni~kata kultura, povrzani
so zna~ajni etapi od tehni~kiot progres (ma{ini, alati, instrumenti, oprema, prevozni
sredstva i drugo).
Arhivska gra|a
^len 20
(1) Arhivska gra|a e celokupniot odbran, izvoren i reproduciran
dokumentaren materijal od trajna vrednost i od zna~ewe za dr`avata, naukata, kulturata
i za drugi potrebi.
(2) Arhivska gra|a vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len se smetaat
i registrite, inventarnite i drugite javni knigi za kulturnoto nasledstvo, kako
i dokumentacijata za kulturnoto nasledstvo i negovata za{tita.
Bibliote~ni dobra
^len 21
(1) Bibliote~ni dobra se starite rakopisi (srednovekovni i slovenski
ili rakopisi na drugi jazici) {to se odnesuvaat na Makedonija, nastanati do krajot
na XIX vek, inkunabulite i postinkunabulite
pe~ateni do 1530 godina, prvite izdanija na knigi na prerodbenici i pe~atari ili
pe~atnici vo Makedonija, starite karti i atlasi na Makedonija do 1913 godina, posebni
bibliote~ni celini {to poteknuvaat od prosvetni, kulturni, nau~ni, verski i drugi
institucii vo Makedonija do krajot na 1946 godina ili {to se izdadeni do toj period,
a se odnesuvaat na zna~ajni istoriski nastani vo Makedonija, retki knigi i drug
redok bibliote~en materijal utvrden so zakon, kako i semejni i li~ni biblioteki
od nau~no ili kulturno zna~ewe.
(2) Bibliote~ni dobra se i zadol`itelnite primeroci na publikacii
{to se dostavuvaat do nadle`nata bibliote~na ustanova, vklu~uvaj}i go notniot, kartografskiot,
filatelisti~kiot i drug materijal so status na publikacija, kako i zadol`itelniot
primerok na odbraneti magisterski i doktorski trudovi, so isklu~ok na dobrata od
~lenot 23 na ovoj zakon.
Kinote~ni dobra
^len 22
Kinote~ni dobra se izvoren materijal na kinematografsko delo,
odnosno negativ na slika i ton-negativ na film, kako i tonska kopija na igran, crtan,
dokumentaren, nau~no-popularen i drug film od nacionalnata ili stranska kinematografska
produkcija, original i kopija na videolenta i drugi nosa~i na podvi`ni sliki, so
ili bez ton, bez ogled na tehnikata na snimawe, zaedno so filmskata dokumentacija
(scenario, kniga na snimawe, kostimografski i scenografski materijali, filmski plakat
i drugo), kako i zadol`itelniot primerok {to se dostavuva do nadle`nata kinote~na
ustanova.
Fonote~ni dobra
^len 23
Fonote~ni dobra se izvoren materijal na snimeni zvuci odnosno
originalni oralni, muzi~ki ili drug vid zvu~ni zapisi ili nivni kopii, bez ogled
na formata, tehnikata na zvu~no zapi{uvawe i vidot na mediumot, vklu~uvaj}i go i
zadol`itelniot primerok na fonogram {to se dostavuva do nadle`nata ustanova soglasno
so zakon.
1.3. Duhovno kulturno nasledstvo
Folklorni dobra
^len 24
Folklorni dobra se obi~ai, obredi, predanija, umotvorbi, narodni
pesni, prikazni, legendi, poslovici, gatanki, tanci, igri, stari i retki zanaeti,
tradicionalni ve{tini i drugi izrazi od nematerijalnoto narodno tvore{tvo.
Jazik
^len 25
Jazik e literaturen odnosno standarden jazik i negovo pismo,
kako i lokalni govori na ist jazik (dijalekti).
Toponimi
^len 26
Toponimi se imiwa na ezera, reki, izvori i drugi vodni objekti
(hidronimi), gradovi, sela i drugi naselbi (oikonimi), prirodni ili administrativni
podra~ja (horonimi), pati{ta (dromonimi), zemjodelski prostorni objekti (agronimi),
planini i drugi objekti na prirodata povrzani so {umi (dendronimi) i drugi izvorni,
lokalni i oficijalni nazivi {to se predmetni za toponimijata na Republika Makedonija.
1.4. Razgrani~uvawe na kulturnoto nasledstvo
Posebni odredbi
^len 27
(1) Nedvi`noto kulturno nasledstvo od ~lenovite 12, 13 i 14 na
ovoj zakon ne gi vklu~uva zbirkite smesteni vo spomenicite, nitu zbirkite koi se
~uvaat ili se izlo`eni na arheolo{kite lokaliteti, ili na drugi mesta vo sostav
na spomeni~kite celini i kulturnite predeli.
(2) Dvi`noto kulturno nasledstvo od ~lenovite 15, 16, 17, 18
i 19 na ovoj zakon ne gi vklu~uva predmetite {to se sostaven
(3) Vo slu~aj na spor dali nekoj predmet pripa|a na dvi`noto
ili na nedvi`noto kulturno nasledstvo, kako i vo slu~aj koga postoi spor vo pogled
na vidot kulturno nasledstvo na koj mu pripa|a odredeno dobro, za sporot odlu~uva
Upravata.
Oddel 2
KATEGORII NA KULTURNO NASLEDSTVO
Kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
^len 28
(1)
(2) Kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe vo smisla na stavot
(1) na ovoj ~len mo`e da bide od isklu~itelno zna~ewe i od golemo zna~ewe.
(3) Kulturno nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe vo smisla na
stavot (2) na ovoj ~len e sekoe dobro koe{to ima najvisoko nacionalno zna~ewe i
univerzalni vrednosti za ~ove{tvoto i negovata istorija, kultura, umetnost, nauka
ili tehni~ki progres, odnosno:
1. Koe pretstavuva edinstveno umetni~ko ostvaruvawe, isklu~itelno
redok primerok ili najkarakteristi~en primer za odreden vid tvore{tvo od periodot
od koj poteknuva;
2. Koe pretstavuva karakteristi~en primer za stilovi vo umetnosta,
arhitekturata, konstrukciite, oblicite na tradicionalni naselbi ili urbanisti~kite
koncepcii;
3. Koe izvr{ilo ili vr{i zna~itelno vlijanie vrz razvojot na
kulturata, umetnosta, naukata, tehnikata ili op{testveniot razvoj i
4. Koe e povrzano ili pretstavuva svedo{tvo za idei, veruvawa,
zna~ajni nastani ili istaknati li~nosti {to imale presudno zna~ewe vo preobrazbata
na op{testvoto.
(4) Kulturno nasledstvo od golemo zna~ewe vo smisla na stavot
(2) na ovoj ~len e sekoe dobro koe{to ima golemo zna~ewe za nacionalnata istorija,
kultura, umetnost, nauka ili tehni~ki razvoj, odnosno:
1. Koe pretstavuva svedo{tvo od po{irok interes za prou~uvawe
na op{testvenite pojavi;
2. Koe se istaknuva so svojata izvornost, reprezentativnost vo
svojot vid, raznovidnost na sodr`inite, oblik, izgled, funkcija, starost, za~uvanost
ili so druga tipi~nost, a poradi povtoruvawe (zastapenost vo pogolem broj) ne spa|a
vo kategorijata kulturno nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe;
3. Vo koe se sodr`ani delovi, odnosno detali ili drugi vrednosni
elementi od golemo kulturno i istorisko zna~ewe i
4. Koe e povrzano so zna~ajni nastani i istaknati li~nosti od
nacionalnata istorija i kultura.
(5) Kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe e dobro od javen
interes za Republika Makedonija i u`iva posebna za{tita.
Zna~ajno kulturno nasledstvo
^len 29
(1)
(2) Republika Makedonija garantira za{tita na kulturnoto nasledstvo
od stavot (1) na ovoj ~len soglasno so ovoj i drug zakon.
Oddel 3
POSEBNI KATEGORII NA ZA[TITENI DOBRA
Dobra pod privremena za{tita
^len 30
(1) Nedvi`nite i dvi`nite dobra za koi osnovano se pretpostavuva
deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo i ~ija za{tita e vospostavena na na~in utvrden
so ~lenovite 38 i 39 na ovoj zakon, imaat status na privremeno za{titeni dobra.
(2) Na dobrata od stavot (1) na ovoj ~len se primenuvaat odredbite
od ovoj zakon {to se odnesuvaat na kulturnoto nasledstvo od ~lenot 29 na ovoj zakon.
Rezervirana arheolo{ka zona
^len 31
(1) Rezervirana arheolo{ka zona e prostorno ograni~eno podra~je
koe sodr`i kakvi i da bilo tragi na ~ovekovoto postoewe vo izminatite epohi, vklu~uvaj}i
i mesta kade {to nema vidlivi ostatoci na kopno ili pod voda, ~ie iskopuvawe i istra`uvawe,
zaradi za{tita na takvite materijalni ostatoci, e ostaveno za idnite generacii.
(2) Rezervirana arheolo{ka zona vo smisla na stavot 1 na ovoj
~len mo`e da bide podra~je koe sodr`i edno pogolemo ili pove}e arheolo{ki nao|ali{ta
{to pretstavuvaat povrzana i topografski opredelena celina, ~ii arheolo{ki sodr`ini
ne se dostato~no identifikuvani za da bidat staveni pod za{tita na drug, redoven
na~in i ~ie iskopuvawe, nau~na interpretacija, prezentacija i polzuvawe svesno se
rezerviraat za idnite generacii arheolozi, dokolku:
1. Ne e istra`uvano ili negoviot istra`uvan
2. Koe ne e predmet na zapo~nati ili odobreni sistematski iskopuvawa
i istra`uvawa;
3. So negovoto rezervirawe ne se popre~uva razvojot na arheolo{kata
nauka, nitu popolnuvaweto na javnite arheolo{ki zbirki i
4. So negovoto rezervirawe ne se popre~uva realizacijata na zapo~nati
razvojni programi i proekti od javen interes utvrdeni so prostoren i urbanisti~ki
plan.
(3) Na rezervirana arheolo{ka zona se primenuvaat odredbite na
ovoj zakon {to se odnesuvaat na kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe.
Kulturno nasledstvo vo opasnost
^len 32
(1) Kulturnoto nasledstvo od ~lenot 2 na ovoj zakon na koe mu
se zakanuva opasnost od o{tetuvawe, uni{tuvawe ili poseriozno naru{uvawe na negoviot
integritet, vo smisla na ovoj zakon i ratifikuvanite me|unarodni dogovori e kulturno
nasledstvo vo opasnost.
(2) Kulturno nasledstvo vo opasnost vo smisla na stavot (1) na
ovoj ~len se smetaat prvenstveno dobrata na koi im se zakanuva neposredna i konkretno
utvrdena (doka`ana) opasnost, poradi:
1. Zabrzano propa|awe na materijalot od koj se napraveni;
2. Seriozni promeni na strukturata ili na dekoracijata;
3. Seriozni promeni na arhitektonskata i urbanisti~kata povrzanost,
na urbaniot i ruralniot prostor ili na prirodnata okolina;
4. Izrazeno gubewe na istoriskata avtenti~nost;
5. Seriozno izopa~uvawe na nivnoto kulturno zna~ewe;
6. Seriozni promeni od nepoznati pri~ini i
7. Preimenuvawe na toponimite.
(3) Kulturno nasledstvo vo opasnost se smetaat i dobrata koi
se izlo`eni na zgolemena opasnost {to bi mo`ela da ima {tetni posledici vrz nivnite
su{tinski karakteristiki, poradi:
1. Izbuvnuvawe ili zakana od izbuvnuvawe na vooru`en sudir;
2. Prirodni katastrofi, osobeno zemjotresi, poplavi, lizgawe
na zemji{teto, po`ari ili progresivni promeni od geolo{ki, klimatski i drugi prirodni
faktori;
3. Napu{tenost od koja bilo pri~ina i
4. Nedostig, nesoodvetnost ili nedovolna primena na planovite
i programite za za{tita ili promena na re`imot na za{tita {to ne soodvetstvuva so
za{titno-pravniot status na kulturnoto nasledstvo.
(4) Kulturnoto nasledstvo vo opasnost, bez ogled na vidot i kategorijata
na koi pripa|a, ima prioritet vo sproveduvaweto na merkite za za{tita.
GLAVA III
INSTRUMENTI NA ZA[TITA
Oddel 1
IDENTIFIKACIJA
Klasifikacija
^len 33
(1) Zaradi obezbeduvawe edinstven pristap vo identifikacijata
na kulturnoto nasledstvo i izgraduvawe na informativen sistem za kulturnoto nasledstvo
so kvalitetna sporedlivost i upotreblivost na podatocite, kulturnoto nasledstvo
se klasificira spored Nacionalnata klasifikacija na kulturnoto nasledstvo (vo natamo{niot
tekst: Nacionalna klasifikacija), soglasno so ovoj zakon.
(2) Nacionalnata klasifikacija e standard na tipolo{ka klasifikacija
{to se upotrebuva za identifikacija na kulturnoto nasledstvo za slu`beni potrebi,
po grupi, podgrupi, vidovi i tipovi, so {ifri i oficijalni nazivi.
(3) Nacionalnata klasifikacija od stavot (1) na ovoj ~len ja
donesuva Vladata na Republika Makedonija.
(4) Klasificiraweto na kulturnoto nasledstvo spored Nacionalnata
klasifikacija go vr{i Upravata.
Za{titna evidencija
^len 34
(1) Za{titna evidencija spored odredbite na ovoj zakon se vodi
za:
1. Kulturnoto nasledstvo i dobrata za koi osnovano se pretpostavuva
deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo i
2. Dvi`nite dobra ~ija zemja na potekloto e Republika Makedonija,
a se nao|aat vo stranstvo po koja bilo osnova i bez ogled koga se odneseni, dokolku
pretstavuvaat interes od gledna to~ka na nivnata restitucija vo zemjata (vo natamo{niot
tekst: disperzirano kulturno nasledstvo) i dvi`nite dobra koi se del od kulturnoto
nasledstvo na druga dr`ava, a se nao|aat na teritorijata na Republikata (vo natamo{niot
tekst: stransko kulturno nasledstvo).
(2) Za dobrata od stavot (1) na ovoj ~len se vodi osnovna, mati~na
i centralna evidencija, kako i dopolnitelni i posebni evidencii utvrdeni so ovoj
i drug zakon i so me|unarodni dogovori.
(3) Osnovnata evidencija, spored vidot na dobrata ja vodat javnite
ustanovi za za{tita, Arhivot i pravnite lica ovlasteni od ministerot za kultura
za vr{ewe raboti na za{tita na fonote~nite dobra i duhovnoto kulturno nasledstvo.
(4) Mati~nata evidencija, spored vidot na dobrata, vo dejnostite
za za{tita kade {to toa e opredeleno so ovoj zakon, ja vodat nadle`nite mati~ni
ustanovi za za{tita.
(5) Centralnata evidencija i posebnite evidencii soglasno so
ratifikuvanite me|unarodni dogovori gi vodi Upravata.
(6) Na evidenciite od stavovite (2), (3), (4) i (5) na ovoj ~len
se vr{i revizija. Revizijata ja vr{at subjektite od stavovite (2), (3), (4) i
(5) na ovoj ~len.
(7) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata i na~inot na
vodeweto na za{titnite evidencii od stavot (2) na ovoj ~len, kako i na~inot na vr{ewe
na nivnite revizii.
Valorizacija i revalorizacija
^len 35
(1) Predmet na valorizacija vo smisla na ovoj zakon se dobrata
za koi se donesuva akt za za{tita.
(2) Predmet na revalorizacija vo smisla na ovoj zakon se za{titenite
dobra za koi se donesuva akt za promena i akt za prestanok na za{titata.
(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len se izgotvuva
elaborat za valorizacija, odnosno elaborat za revalorizacija.
(4) Elaboratite od stavot (3) na ovoj ~len, so isklu~ok na slu~aite
od ~lenot 37 to~ka 2, ~len 39 i ~len 42 na ovoj zakon, sodr`at i predlog za soodvetna
kategorizacija na dobrata.
(5) Elaboratite od stavot (3) na ovoj ~len, spored vidot na dobrata,
gi izrabotuvaat:
1. Nadle`nite javni ustanovi za za{tita;
2. Arhivot i
3. Pravnite lica ovlasteni za vr{ewe raboti na za{tita na fonote~nite
dobra i na duhovnoto kulturno nasledstvo.
(6) Elaboratite od stavot (3) na ovoj ~len pretstavuvaat osnova
za podnesuvawe predlog za donesuvawe akt za za{tita, odnosno akt za promena i akt
za prestanok na za{titata.
(7) Ako predmet na valorizacija ili revalorizacija e dobro od
kategorijata kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe, organot nadle`en za podnesuvawe
predlog e dol`en da obezbedi revizija na elaboratot od stavot (3) na ovoj ~len.
(8) Ministerot za kultura gi propi{uva kriteriumite, uslovite
i na~inot na vr{ewe na valorizacija, kategorizacija i revalorizacija, sodr`inata
na elaboratite i na~inot na obezbeduvawe na revizijata.
Dokumentirawe
^len 36
(1) Dokumentiraweto na kulturnoto nasledstvo i na dobrata za
koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo (sostojba,
promeni, procesi na rabota), go vr{at nadle`nite javni ustanovi za za{tita, Arhivot
i drugi pravni i fizi~ki lica opredeleni so ovoj zakon.
(2) Ministerot za kultura gi propi{uva vidot, sodr`inata, standardite,
normativite i na~inot na dokumentirawe na kulturnoto nasledstvo.
Oddel 2
VOSPOSTAVUVAWE NA ZA[TITATA
2.1. Za{tita vrz osnova na ovoj zakon (ex lege)
Kulturno nasledstvo za{titeno vrz osnova na ovoj zakon
^len 37
Kulturno nasledstvo za{titeno vrz osnova na ovoj zakon se smetaat
:
1. Nedvi`nite dobra od ~lenot 12 stav (2) i ~lenot 13 stav
(2) na ovoj zakon, kako zna~ajno kulturno nasledstvo;
2. Zadol`itelniot primerok utvrden so zakon, bez ogled na negoviot
vid i dali e predaden na nadle`nata ustanova, kako kulturno nasledstvo od golemo
zna~ewe;
3. Arhivskata gra|a od ~lenot 20 na ovoj zakon, bez ogled dali
e predadena vo Arhivot, kako zna~ajno kulturno nasledstvo i
4. Dvi`noto kulturno nasledstvo so koe upravuvaat javnite ustanovi
za za{tita (muzei, biblioteki, kinoteka), zapi{ano vo inventarnata kniga, kako zna~ajno
kulturno nasledstvo.
Privremeno za{titeni dobra vrz osnova na ovoj zakon
^len 38
Privremeno za{titeni dobra vrz osnova na ovoj zakon se smetaat:
1. Arheolo{kite otkritija i toa:
- dvi`nite, do nivnoto predavawe na nadle`nata javna ustanova
za za{tita;
- nedvi`nite, do donesuvaweto na re{enie vo smisla na ~lenot
39 na ovoj zakon;
2. Dvi`nite dobra pribaveni od strana na nadle`nata javna ustanova
za za{tita, do nivnoto zapi{uvawe vo inventarnata kniga i
3. Dobrata za koi e povedena postapka za vospostavuvawe na za{titata,
do donesuvawe na aktot za za{tita.
2.2. Za{tita vrz osnova na akt za za{tita
Re{enie za privremena za{tita
^len 39
(1) Re{enie za privremena za{tita se donesuva za dobrata za koi
osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo i toa:
1. Za nedvi`nite, bez ogled na nivniot vid i
2. Za dvi`nite {to gi ~uvaat imatelite, odnosno {to se nao|aat
nadvor od javnite ustanovi nadle`ni za toj vid dobra, so isklu~ok na onie {to u`ivaat
za{tita spored ~lenot 38 to~ka 1 alineja 1 na ovoj zakon.
(2) Re{enie od stavot (1) na ovoj ~len donesuva Upravata, vrz
osnova na predlog na nadle`nata javna ustanova za za{tita, a za fonote~nite dobra
na predlog na ovlastenoto pravno lice od ~lenot 154 na ovoj zakon.
(3) Rokot na koj se opredeluva traeweto na privremenata za{tita
ne mo`e da bide podolg od {est meseci za dvi`no dobro, odnosno dve godini za arheolo{ko
nao|ali{te i edna godina za drugo nedvi`no dobro, smetano od denot na donesuvaweto
na re{enieto.
(4) Re{enieto za privremena za{tita prestanuva da va`i so istekot
na utvrdeniot rok, odnosno so denot na donesuvawe na aktot za proglasuvawe na dobroto.
(5) @albata protiv re{enieto za privremena za{tita ne go zadr`uva
izvr{uvaweto na re{enieto.
Re{enie za proglasuvawe zna~ajno kulturno nasledstvo
^len 40
(1) Re{enie za proglasuvawe na zna~ajno kulturno nasledstvo se
donesuva za privremeno za{titenite dobra za koi e doneseno re{enie za privremena
za{tita i za neza{titenite dobra od site vidovi, dokolku e ispolnet najmalku eden
od kriteriumite od ~lenot 2, vo vrska so ~lenot 29 na ovoj zakon.
(2) Re{enie od stavot (1) na ovoj ~len donesuva Upravata i toa:
1. Za nedvi`nite i dvi`nite dobra po predlog na nadle`nata javna
ustanova za za{tita i
2. Za fonote~nite i duhovnite dobra po predlog na pravnite lica
ovlasteni za vr{ewe raboti na za{tita na odnosniot vid dobra.
(3) Kon predlogot za proglasuvawe na nedvi`nite i dvi`nite dobra
se dostavuva mislewe od imatelot.
(4) Koga predmet na proglasuvawe e nedvi`no dobro, predlogot
od stavot (2) to~ka 1 na ovoj ~len i nacrtot na aktot za za{tita se dostavuvaat
na mislewe do:
1. Organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na ureduvaweto
na prostorot i organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na za{tita na `ivotnata
sredina, prirodata i prostornoto planirawe i
2. Edinicata na lokalnata samouprava na ~ie podra~je se nao|a
takvoto dobro.
(5) @albata protiv re{enieto za proglasuvawe na zna~ajno kulturno
nasledstvo ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Odluka za proglasuvawe kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
^len 41
(1) Odluka za proglasuvawe kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
se donesuva za kulturnoto nasledstvo od ~lenot 37 to~ki 3 i 4 na ovoj zakon, privremeno
za{titenite dobra za koi e doneseno re{enie za privremena za{tita i za neza{titenite
dobra za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo, dokolku
ispolnuvaat najmalku eden od kriteriumite od ~lenot 28 stavovi (3) i (4) vo vrska
so ~lenot 2 na ovoj zakon.
(2) Odluka od stavot (1) na ovoj ~len donesuva Vladata na Republika
Makedonija po predlog na Ministerstvoto za kultura i mislewe na Nacionalniot sovet
za kulturno nasledstvo.
(3)
(4) Vo pogled na pribavuvaweto prethodno mislewe od imatelot,
lokalnata samouprava i nadle`nite organi na dr`avnata uprava se primenuvaat odredbite
od ~lenot 40 stavovi (3) i (4) na ovoj zakon.
(5) Odlukata za proglasuvawe kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Odluka za utvrduvawe rezervirana arheolo{ka zona
^len 42
(1) Odluka za utvrduvawe rezervirana arheolo{ka zona se donesuva
dokolku se ispolneti kriteriumite od ~lenot 31 stav (2) na ovoj zakon.
(2) Odluka od stavot (1) na ovoj ~len donesuva Vladata na Republika
Makedonija, po predlog na Ministerstvoto za kultura i mislewe na:
1. Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo;
2. Ministerstvata nadle`ni za rabotite na za{titata na `ivotnata
sredina, prirodata, prostornoto i urbanisti~koto planirawe i
3. Edinicata na lokalnata samouprava na ~ie podra~je se nao|a
taa zona.
(3) Rokot na koj se vr{i rezerviraweto na arheolo{kata zona ne
mo`e da bide pomal od rokot na va`ewe na Prostorniot plan na Republika Makedonija.
(4) Odlukata za utvrduvawe rezervirana arheolo{ka zona se objavuva
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Oddel 3
PROGLASUVAWE NA KULTURNO NASLEDSTVO VO OPASNOST
Itno proglasuvawe
^len 43
(1) Za kulturno nasledstvo vo opasnost mo`e da bide proglaseno
sekoe za{titeno dobro, dokolku e ispolnet najmalku
(2) Re{enie za proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost
donesuva Upravata, po slu`bena dol`nost i po barawe na nadle`nata javna ustanova
za za{tita, odnosno ovlastenoto pravno lice za vr{ewe raboti na za{tita na fonote~nite
dobra i na odnosniot vid duhovno kulturno nasledstvo.
(3) Re{enie od stavot (2) na ovoj ~len za arhivskata gra|a donesuva
Arhivot.
(4) So re{enieto za proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost
se opredeluvaat, osobeno: itni merki za za{tita, posebni ograni~uvawa, rokot vo
koj treba da se prezemat merkite za za{tita i finansiski sredstva.
(5) @albata protiv re{enieto za proglasuvawe na kulturno nasledstvo
vo opasnost ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Oddel 4
PROMENI I PRESTANOK NA ZA[TITATA
Akt za promeni i prestanok na za{tita
^len 44
(1) Akt za promeni se donesuva dokolku nastanat promeni {to se
relevantni za sodr`inata na aktot za za{tita.
(2) Akt za prestanok na za{titata mo`e da bide donesen za:
1. Dvi`no kulturno nasledstvo za koe e odobren izvoz;
2. Nedvi`no i dvi`no kulturno nasledstvo koe e uni{teno nepovratno
i
3. Kulturno nasledstvo koe go izgubilo zna~eweto poradi koe bilo
staveno pod za{tita.
(3) Aktot za promeni i prestanok na za{titata go donesuva organot
{to go donel aktot za za{tita, vo ista postapka.
Oddel 5
REGISTRACIJA
Nacionalen registar na kulturno nasledstvo
^len 45
(1) Za kulturnoto nasledstvo se vodi Nacionalen registar na kulturno
nasledstvo (vo natamo{niot tekst: Registar).
(2) Registarot e javna kniga i se sostoi od glavna kniga i dopolnitelni
registri.
(3) Glavnata kniga se sostoi od posebni delovi za nedvi`noto,
dvi`noto, duhovnoto i kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe.
(4) Dopolnitelni registri se:
1. Registar na dobra pod privremena za{tita;
2. Registar na kulturno nasledstvo vo opasnost i
3. Registar na rezervirani arheolo{ki zoni.
(5) Registarot go vodi Upravata.
(6) Upisot i bri{eweto vo Registarot se vr{i vrz osnova na aktot
za za{tita, odnosno promena ili prestanok na za{titata, aktot za proglasuvawe na
kulturno nasledstvo vo opasnost i aktot za registracija od ~lenot 46 na ovoj zakon.
(7) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata, na~inot na
vodewe, ~uvaweto, koristeweto na podatocite i drugite pra{awa vo vrska so Registarot.
Akt za registracija
^len 46
(1) Akt za registracija se donesuva za:
1. Dobrata za{titeni vo smisla na ~lenovite 37 i 38 na ovoj zakon,
vrz osnova na prijava od nadle`nata javna ustanova za za{tita i Arhivot i
2. Tekovnite promeni na podatocite za za{titenite dobra {to podle`at
na registracija soglasno so propi{anata sodr`ina na Registarot.
(2) Akt za registracija e re{enieto za registracija, re{enieto
za registracija na promeni i re{enieto za bri{ewe od Registarot.
(3) Aktot za registracija go donesuva Upravata.
(4) Izvod od Registarot zadol`itelno se dostavuva do nadle`nata
javna ustanova za za{tita, Arhivot, ovlastenoto pravno lice za vr{ewe raboti na
za{tita na fonote~nite dobra i na odnosniot vid duhovno-kulturno nasledstvo i imatelot,
a za za{titenite nedvi`ni dobra i do nadle`niot organ na dr`avnata uprava za zapi{uvawe
na pravoto na sopstvenost.
Oddel 6
STEKNUVAWE ME\UNARODEN STATUS
Nominacija
^len 47
(1) Kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe mo`e da bide predlo`eno
za steknuvawe me|unarodno priznat status ili upis vo me|unaroden registar soglasno
so ratifikuvanite me|unarodni dogovori.
(2) Odluka za nominacija vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len
donesuva Vladata na Republika Makedonija, po predlog na Ministerstvoto za kultura
i mislewe na Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo.
Oddel 7
OZNA^UVAWE
Zadol`itelna oznaka i me|unarodni znaci
^len 48
(1) Za{titenite nedvi`ni dobra zadol`itelno se ozna~uvaat so
znak za za{tita.
(2) Ozna~uvaweto vo smisla na stavot (1) od ovoj ~len go vr{i
nadle`nata javna ustanova za za{tita vo rok od 60 dena od donesuvaweto na aktot
za za{tita.
(3) Nedvi`no kulturno nasledstvo i specijalen transport na dvi`no
kulturno nasledstvo, so odobrenie na Upravata, mo`e da se ozna~i i so znak opredelen
so me|unaroden dogovor (vo natamo{niot tekst: me|unaroden znak).
(4) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata na znakot za
za{tita i na~inot na ozna~uvawe, upotrebata na me|unaroden znak i postavuvaweto
na drugi oznaki.
Oddel 8
NACIONALNA STRATEGIJA ZA ZA[TITA I KORISTEWE NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Nacionalna strategija
^len 49
(1) Vladata na Republika Makedonija, po predlog na Nacionalniot
sovet za kulturno nasledstvo, donesuva Nacionalna strategija za za{tita i koristewe
na kulturnoto nasledstvo (vo natamo{niot tekst: Nacionalna strategija).
(2) Nacionalnata strategija se donesuva za period od 15 godini
i sodr`i dolgoro~ni osnovi na politikata za za{tita i koristewe na kulturnoto nasledstvo.
(3) Nacionalnata strategija se usoglasuva so Prostorniot plan
na Republika Makedonija i so strategiite za za{tita i koristewe na zaedni~koto kulturno
nasledstvo vo Evropa.
GLAVA IV
RE@IM NA ZA[TITA I KORISTEWE NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Oddel 1
OP[TI ZABRANI
Zabrana za o{tetuvawe, uni{tuvawe, prisvojuvawe, prikrivawe, zatajuvawe
i uzurpacija na kulturnoto nasledstvo
^len 50
(1) Nikoj ne smee da o{teti nitu da uni{ti kulturno nasledstvo,
rezervirana arheolo{ka zona i dobra pod privremena za{tita.
(2) Nikoj ne smee da prisvoi iskopina ili drug najden predmet
{to pretstavuva kulturno nasledstvo ili dobro pod privremena za{tita.
(3) Nikoj ne smee da kupi, da primi vo zalog ili na drug na~in
da pribavi, prikrie ili proturi predmet {to pretstavuva kulturno nasledstvo ili
dobro pod privremena za{tita za koj znae deka e pribaven so kaznivo delo.
(4) Nikoj ne smee protivpravno da prisvoi tu| predmet {to pretstavuva
kulturno nasledstvo ili dobro pod privremena za{tita {to mu e doveren na ~uvawe.
(5) Nikoj ne smee da uzurpira tu|o nedvi`no kulturno nasledstvo
ili druga nedvi`nost {to e za{titena spored odredbite na ovoj zakon.
Zabrana za otu|uvawe na dr`avno kulturno nasledstvo od osobeno
zna~ewe
^len 51
Kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe vo dr`avna sopstvenost
ne smee da se otu|uva.
Zabrana za izvoz na kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
^len 52
Kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe ne smee da se izvezuva.
Zabrana za uvoz na ukradeno kulturno nasledstvo
^len 53
Kulturno nasledstvo ukradeno od muzei, verski i drugi sli~ni
javni objekti ili ustanovi na teritorijata na druga dr`ava ne smee da se uvezuva.
Zabrana za rekvirirawe, represija, napad i koristewe na kulturnoto
nasledstvo za voeni celi
^len 54
(1) Kulturnoto nasledstvo i dobrata pod privremena za{tita ne
smeat da se rekviriraat nitu protiv niv da se prezemaat kakvi bilo merki na represija.
(2) Kulturnoto nasledstvo i dobrata pod privremena za{tita ne
smeat da se koristat za voeni celi nitu da bidat cel na napad.
Oddel 2
ARHEOLO[KI ISTRA@UVAWA I SLU^AJNI OTKRITIJA
2.1. Arheolo{ki istra`uvawa
Dozvola za arheolo{ki istra`uvawa
^len 55
(1) Arheolo{ki iskopuvawa, rekognoscirawa i sli~ni istra`uvawa,
vklu~uvaj}i gi podvodnite (vo natamo{niot tekst: arheolo{ki istra`uvawa), se vr{at
samo vrz osnova na dozvola od Upravata.
(2) So dozvolata na stavot (1) od ovoj ~len se opredeluva: nositelot
na dozvolata, podra~jeto na koe mo`at da se izvr{uvaat arheolo{kite istra`uvawa,
pravecot, vidot i obemot na rabotite, vremeto vo koe rabotite treba da se izvr{at
i uslovite pod koi mo`at da se izvr{uvaat arheolo{kite istra`uvawa.
(3) Dozvolata od stavot (1) na ovoj ~len se izdava samo na
(4) Upravata so re{enie }e go odbie baraweto za izdavawe na dozvolata
od stavot (1) na ovoj ~len, ako ne se ispolneti uslovite od ~lenot 58 na ovoj zakon.
(5) Na dozvolata od stavot (1), odnosno re{enieto od stavot
(4) na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba.
Nositel na dozvola za arheolo{ki istra`uvawa i rakovodewe so istra`uvawata
^len 56
(1) Nositel na dozvola za arheolo{ki istra`uvawa mo`e da bide
pravno ili fizi~ko lice koe ima soodvetni nau~ni ili stru~ni kvalifikacii za toj
vid istra`uvawa i gi ispolnuva drugite uslovi za dobivawe na dozvolata.
(2) Nositel na dozvola vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len mo`e
da bide:
1. Nau~na ustanova registrirana za vr{ewe na raboti od oblasta
na arheologijata;
2. Javna ustanova za za{tita od oblasta na muzejskata ili spomeni~kata
dejnost;
3. Drugo pravno lice koe vo postojan raboten odnos ili vo redovno
~lenstvo ima najmalku
4. Nau~en rabotnik ili samostoen istra`uva~ so status na ovlasten
istra`uva~.
(3) So arheolo{ki iskopuvawa i drugi potencijalno destruktivni
metodi na istra`uvawe, kako i so podvodni arheolo{ki istra`uvawa, mo`e da rakovodi
samo lice so status na ovlasten istra`uva~.
(4) Ovlasten istra`uva~ vo smisla na stavot (2) to~ki 3 i 4 i
stavot (3) na ovoj ~len, se smeta:
1. Nau~en rabotnik od oblasta na arheologijata;
2. Arheolog so izborno stru~no zvawe vo muzejskata ili spomeni~kata
dejnost i
3. Arheolog so licenca za arheolo{ki istra`uvawa.
(5) Licenca za arheolo{ki istra`uvawa dava Ministerstvoto za
kultura po polo`en ispit pred komisija {to ja opredeluva Ministerstvoto za kultura.
(6) Ministerstvoto za kultura }e ja odzeme licencata, ako nositelot
na licencata:
1. Gi izveduva arheolo{kite iskopuvawa sprotivno na izdadenata
dozvola;
2. Pri arheolo{kite istra`uvawa ne primenuva soodvetna metodologija;
3. Nanesuva {teta ili predizvikuva neposredna opasnost za o{tetuvawe
ili uni{tuvawe na iskopinite i
4. Postapuva sprotivno na eti~kite normi vo oblasta na za{titata.
(7) Ministerot za kultura gi propi{uva obrazecot na licencata,
na~inot i programata za polagawe na ispitot od stavot (5) na ovoj ~len.
Stranski istra`uva~i
^len 57
(1) Stranski nau~ni ustanovi i oddelni stranski nau~ni rabotnici
od oblasta na arheologijata mo`at da bidat nositeli na dozvola za arheolo{ki istra`uvawa
samo ako rabotite gi izveduvaat vo sorabotka so pravnite lica od ~lenot 56 stav
(2) to~ki 1 i 2 na ovoj zakon i pod uslovi utvrdeni so dogovor sklu~en me|u niv.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, vo osobeno opravdani
slu~ai, na stranska nau~na ustanova od oblasta na arheologijata ili na me|unarodna
organizacija od oblasta na za{titata mo`e da ñ se izdade dozvola za arheolo{ki
istra`uvawa {to se izvr{uvaat kako samostojna arheolo{ka misija.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len:
1. Me|usebnite odnosi vo vrska so rabotata na stranskata, odnosno
me|unarodnata arheolo{ka misija se ureduvaat so poseben dogovor me|u Vladata na
Republika Makedonija i stranskoto pravno lice i
2. Vladata opredeluva nacionalen koordinator za stranskata, odnosno
me|unarodnata arheolo{ka misija.
(4) Dogovorite od stavovite (1) i (3) to~ka 1 na ovoj ~len ne
mo`at da bidat vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.
(5) Stranski arheolozi i drugi nau~ni i stru~ni rabotnici od
oblasta na za{titata mo`at da u~estvuvaat vo arheolo{ki istra`uvawa {to gi vr{at
doma{ni pravni i fizi~ki lica, so soglasnost na rakovoditelot na istra`uvawata.
Uslovi za izdavawe dozvola za arheolo{ki istra`uvawa
^len 58
(1) Dozvola za arheolo{ki istra`uvawa mo`e da se izdade samo
ako podnositelot na baraweto ima dostaveno:
1. Dokaz deka mo`e da bide nositel na dozvola vo smisla na ~lenot
56 ili ~lenot 57 na ovoj zakon;
2. Osnoven plan za arheolo{kite istra`uvawa, so merki na za{tita
na nao|ali{teto i naodite;
3. Spisok na licata koi go so~inuvaat stru~niot tim i nivnite
zadol`enija vo ramkite na timot, so osnovni podatoci i dokazi za nivnite kvalifikacii;
4. Specifikacija na tehni~kite sredstva za vr{ewe na istra`uvawata;
5. Dokaz za obezbedeni finansiski sredstva za istra`uvawata i
za sproveduvawe na merkite na za{tita.
(2) Ako arheolo{kite istra`uvawa gi vr{i subjekt od ~lenot
56 stav (2) na ovoj zakon koj nema status na javna muzejska ustanova, kon baraweto
se dostavuva i dogovor so javnata muzejska ustanova na ~ie podra~je }e se vr{at
istra`uvawata.
(3) Ako arheolo{kite istra`uvawa vklu~uvaat iskopuvawa ili drugi
metodi na istra`uvawe so koi se ograni~uva redovnoto koristewe na zemji{teto ili
objektot {to treba da se istra`uva, podnositelot na baraweto e dol`en da dostavi
dogovor za ureduvawe na me|usebnite odnosi so sopstvenikot, odnosno izjava od sopstvenikot
za nepre~eno vr{ewe na rabotite.
(4) Ako arheolo{kite istra`uvawa vklu~uvaat upotreba na specifi~ni
tehni~ki sredstva za koi e potrebno posebno odobrenie spored ovoj ili drug zakon,
kon baraweto se dostavuva i dokaz za ovlastena upotreba na istite.
Obvrski na nositelot na dozvolata
^len 59
(1) Nositelot na dozvolata za arheolo{ki istra`uvawa e dol`en
vo tekot na izveduvaweto na rabotite:
1. Da vodi uredna dokumentacija i evidencija za arheolo{kite
istra`uvawa i za merkite na za{tita {to gi prezema;
2. Da obezbedi ~uvawe i odr`uvawe na nao|ali{teto i naodite;
3. Da ne gi ostava otkrieni ili izlo`eni na otvoreno samite arheolo{ki
naodi, bez prethodno prezemawe na soodvetni merki na za{tita;
4. Da vr{i ili organizira vr{ewe na konzervatorski raboti na
nao|ali{teto, odnosno naodite;
5. Da ja informira javnosta povremeno za tekot na istra`uvawata;
6. Da ovozmo`i razgleduvawe na nao|ali{teto i naodite od strana
na ovlasteni lica, a so soglasnost na rakovoditelot na istra`uvawata i razgleduvawe
od strana na zainteresirani nau~ni i stru~ni rabotnici.
(2) Nositelot na dozvolata za arheolo{ki istra`uvawa e dol`en
pred napu{tawe na terenot:
1. Da gi prezema neophodnite merki za tehni~ko obezbeduvawe na
nao|ali{teto, vklu~uvaj}i ureduvawe na negovata neposredna okolina;
2. Da ja vrati prethodnata sostojba na terenot, kolku {to e toa
mo`no, ako nao|ali{teto ne se konzervira, odnosno prezentira.
(3) Nositelot na dozvolata za arheolo{ki istra`uvawa e dol`en
po zavr{uvaweto na rabotite:
1. Vo rok od tri meseci da podnese do Upravata izve{taj za izvr{enite
arheolo{ki istra`uvawa;
2. Vo rok od edna godina na Upravata da i ja predade finalnata
dokumentacija od arheolo{kite istra`uvawa;
3. Vo rok od tri godini da gi objavi rezultatite od arheolo{kite
istra`uvawa i
4. Da gi predade dvi`nite naodi na muzejot opredelen vo smisla
na ~lenot 61 stavovi (1), (3) i (6) na ovoj zakon.
Privremeno zapirawe na istra`uvawata i odzemawe na dozvolata
^len 60
(1) Ako nositelot na dozvolata gi izveduva arheolo{kite istra`uvawa
sprotivno na izdadenata dozvola, Upravata mo`e so re{enie privremeno da gi zapre
rabotite i da opredeli rok za ispolnuvawe na uslovite za nivno prodol`uvawe.
(2) Vo slu~aj na neposredna opasnost za iskopinite ili ako pri
arheolo{kite istra`uvawa ne se primenuva soodvetna metodologija na rabota,
Upravata mo`e so re{enie da ja odzeme izdadenata dozvola.
(3) @albata protiv re{enieto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len
ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Nositel na pravoto na koristewe na dvi`nite arheolo{ki naodi
^len 61
(1) Upravata so re{enie opredeluva na kogo mu pripa|a pravoto
na koristewe na dvi`nite arheolo{ki naodi, iskopani ili najdeni pri arheolo{ki istra`uvawa.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, ako nositel na dozvolata
za arheolo{ki istra`uvawa e javna muzejska ustanova, pravoto na koristewe na dvi`nite
arheolo{ki naodi i pripa|a na taa ustanova.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len, ako dvi`nite arheolo{ki
naodi ili del od niv se od osobeno zna~ewe za Republika Makedonija, a nositelot
na dozvolata nema status na nacionalna ustanova, zaradi kompletirawe na nacionalnite
muzejski zbirki, kako nositel na pravoto na koristewe mo`e da bide opredelena mati~nata
ili druga nacionalna muzejska ustanova.
(4) Ako dvi`nite arheolo{ki naodi ili del od niv se od osobeno
zna~ewe za Republika Makedonija, a nositelot na dozvolata ima status na nacionalna
muzejska ustanova, zaradi kompletirawe na nacionalnite muzejski zbirki, kako nositel
na pravoto na koristewe mo`e da bide opredelena mati~nata ili druga nacionalna muzejska
ustanova.
(5) Re{enieto od stavovite (1), (3) i (4) na ovoj ~len, Upravata
go donesuva po prethodno pribaveno mislewe od nadle`niot mati~en muzej.
(6) Do pravosilnosta na re{enieto od stavot (1) na ovoj ~len,
osven vo slu~aite od stavovite (3) i (4) na ovoj ~len, dvi`nite arheolo{ki naodi
se predavaat na privremeno ~uvawe na nadle`niot muzej na ~ie podra~je se vr{eni
istra`uvawata, vo rok od 30 dena od denot na zavr{uvaweto na istra`uvawata.
Pravo na nau~na sopstvenost
^len 62
(1) Nositelot na dozvolata za arheolo{ki istra`uvawa i licata
koi gi vr{ele istra`uvawata imaat pravo na predimstvo za nau~na obrabotka na naodite
i objavuvawe na rezultatite od istra`uvawata (vo natamo{niot tekst: pravo na nau~na
sopstvenost), vo traewe od tri godini po zavr{uvaweto na istra`uvawata.
(2) Do objavuvaweto na rezultatite od arheolo{kite istra`uvawa,
no ne podolgo od tri godini:
1. Licata koi gi vr{ele istra`uvawata imaat pravo na nepre~en
pristap do dvi`nite naodi {to gi otkrile i dokumentacijata za niv;
2. Javnata ustanova na koja i se dovereni naodite vo smisla na
~lenot 61 na ovoj zakon, ne smee da ja otstapuva na drugo lice celinata na predmetite
i dokumentacijata za niv za pocelosni prou~uvawa, nitu da dozvoli fotografirawe
i reproducirawe so cel za objavuvawe, bez soglasnost od rakovoditelot na istra`uvawata
i
3. Dokumentacijata od arheolo{kite istra`uvawa ne smee da se
otstapuva na drugo lice za pocelosni prou~uvawa i objavuvawe, bez soglasnost od
rakovoditelot na istra`uvawata.
(3)
(4) Odredbite od stavovite (1), (2) i (3) na ovoj ~len se primenuvaat
soodvetno i za drugi vidovi istra`uvawa od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo.
Upotreba na
oprema za detekcija
^len 63
(1) Metal-detektori i drugi tehni~ki sredstva pogodni za detekcija
na arheolo{ki nao|ali{ta, odnosno predmeti od arheolo{ko zna~ewe, mo`at da se upotrebuvaat
pri arheolo{ki istra`uvawa samo ako sopstvenikot na takva oprema ima dobieno odobrenie
od Upravata.
(2) Odobrenieto od stavot (1) na ovoj ~len se izdava po pismeno
barawe na sopstvenikot na opremata.
(3) Opremata za detekcija od stavot (1) na ovoj ~len ne smee
da se upotrebuva za vr{ewe nitu za pomagawe ili pottiknuvawe na nelegalni iskopuvawa,
otkrivawa ili otstranuvawa na elementi od arheolo{koto nasledstvo.
(4) Za izdadenite odobrenija od stavot (1) na ovoj ~len Upravata
vodi posebna evidencija.
Op{t akt za arheolo{kite istra`uvawa
^len 64
Ministerot za kultura gi propi{uva uslovite na vr{ewe na arheolo{kite
istra`uvawa, kako i obrascite, vidot, sodr`inata i na~inot na vodewe na dokumentacijata
za istra`uvawata.
2.2. Slu~ajni otkritija
Obvrski na nao|a~ot
^len 65
(1) Ako vo tekot na izveduvaweto na grade`ni, zemjodelski ili
drugi raboti se dojde do arheolo{ko nao|ali{te, odnosno predmeti od arheolo{ko zna~ewe,
izveduva~ot na rabotite e dol`en:
1. Da go prijavi otkritieto vo smisla na ~lenot 129 stav (2)
na ovoj zakon;
2. Da gi zapre rabotite i da go obezbedi nao|ali{teto od eventualno
o{tetuvawe i uni{tuvawe, kako i od neovlasten pristap i
3. Da gi za~uva otkrienite predmeti na mestoto i vo sostojbata
vo koja se najdeni.
(2)
1. Da gi predade otkrienite predmeti pri nivnoto prijavuvawe
ili toa da go napravi pri identifikacijata vo smisla na ~lenot 66 na ovoj zakon,
a do predavaweto da prezeme merki koi se nu`ni za da ne propadnat i da ne se o{tetat
ili da se otu|at i
2. Da gi dade site relevantni podatoci vo vrska so mestoto i
polo`bata na predmetite vo vremeto na otkrivaweto i za okolnostite pod koi toa e
napraveno.
Identifikacija na slu~ajnite otkritija
^len 66
(1) Vo slu~aite od ~lenot 65 na ovoj zakon, nadle`nata javna
ustanova za za{tita e dol`na vedna{ ili najdocna naredniot den po dobivaweto na
izvestuvaweto od ~lenot 129 stav (2) na ovoj zakon:
1. Da izvr{i komisiski uvid i da utvrdi dali se raboti za slu~ajno
otkritie i za dobro pod privremena za{tita od ~lenot 38 to~ka 1 na ovoj zakon;
2. Da ja prezeme gri`ata za za~uvuvawe na nao|ali{teto i naodite
vo sostojbata vo koja se otkrieni;
3. Da gi predade primenite predmeti na privremeno ~uvawe na nadle`niot
muzej, zaedno so dokumentacijata za nivnata identifikacija;
4. Da ja izvesti Upravata za konstatiranata sostojba i da predlo`i
merki {to se vo nejzina nadle`nost.
(2) Ako nadle`nata javna ustanova za za{tita utvrdi deka ne se
raboti za slu~ajno otkritie ili za otkrieno dobro pod privremena za{tita od ~lenot
38 to~ka 1 na ovoj zakon, vo zapisnikot za izvr{eniot stru~en uvid se naveduva striktna
konstatacija za toa.
(3) Nadle`na ustanova vo smisla na stavovite (1) i (2) na ovoj
~len e nacionalnata ustanova za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo na ~ie
podra~je se nao|a slu~ajno otkrienoto nao|ali{te.
Arheolo{ki nadzor i privremeno zapirawe na rabotite
^len 67
(1) Upravata mo`e, so ogled na karakterot na otkrienoto nao|ali{te
i rabotite {to se izveduvaat, vo rok od tri dena od denot na dobivaweto na predlogot
od nadle`nata javna ustanova za za{tita:
1. Da opredeli so re{enie izveduvaweto na rabotite da prodol`i
pod arheolo{ki nadzor na nadle`nata javna ustanova za za{tita ili
2. Da donese re{enie za privremeno zapirawe na rabotite i da
opredeli izveduvawe na za{titni iskopuvawa i istra`uvawa, kako i prezemawe na drugi
merki na za{tita.
(2) Re{enie od stavot (1) to~ka 2 na ovoj ~len mo`e da se donese
i vo tekot na vr{eweto na arheolo{kiot nadzor, ako e potrebno toj da se zameni so
za{titni iskopuvawa i istra`uvawa.
(3) Privremenoto zapirawe na rabotite vo smisla na stavot
(1) to~ka 2, odnosno stavot (2) na ovoj ~len trae najdolgo 30 dena.
(4) Vo rokot od stavot (3) na ovoj ~len Upravata mo`e da donese
re{enie od ~len 39 na ovoj zakon.
(5) Ako Upravata ne postapi vo smisla na stavot (4) na ovoj ~len,
po zavr{uvaweto na za{titnite iskopuvawa i istra`uvawa nao|ali{teto se tretira kako
sloboden prostor.
(6) @albata protiv re{enieto od stavot (1) to~ki 1 i 2, odnosno
stavot (2) na ovoj ~len ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
(7) Tro{ocite vo vrska so arheolo{kiot nadzor, za{titnite iskopuvawa
i istra`uvawa, konzervacijata i drugite merki za za{tita se na tovar na Upravata.
Nagrada za slu~ajno otkritie
^len 68
(1) Lice koe{to slu~ajno }e otkrie nedvi`no ili dvi`no dobro
pod privremena za{tita, ima pravo na nagrada i nadomestok na tro{ocite za otkrivaweto
pod uslovi utvrdeni so zakon.
(2) Visinata na nagradata i nadomestokot na tro{ocite za slu~ajnoto
otkritie gi utvrduva Ministerstvoto za kultura.
(3) Ministerstvoto za kultura mo`e da se otka`e od otkrienoto
dobro, dokolku spored stru~noto mislewe na nadle`nata mati~na ustanova, takvoto
dobro ne gi zadovoluva kriteriumite za steknuvawe na statusot kulturno nasledstvo.
Oddel 3
INTEGRIRANA ZA[TITA
Za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo kako edna od celite
na prostornoto i urbanisti~koto planirawe
^len 69
(1) Zaradi sozdavawe na trajni ekonomski i drugi op{testveni
uslovi za opstojuvawe, o`ivuvawe i funkcionalno koristewe na nedvi`noto kulturno
nasledstvo, negovata za{tita e edna od osnovnite celi na prostornoto i urbanisti~koto
planirawe.
(2) Vo ostvaruvaweto na celta od stavot (1) na ovoj ~len, zavisno
od vidot i podra~jeto na opfatot na planot, se obezbeduva:
1. Zadol`itelno opfa}awe i po~ituvawe na nedvi`nite dobra za{titeni
spored odredbite na ovoj zakon;
2. Razrabotka na re`imot na za{tita {to e od zna~ewe za planiraweto,
ureduvaweto i koristeweto na prostorot, spored soodvetna za{titno-konzervatorska
osnova;
3. Procena na vlijanijata vrz za{titenite dobra {to mo`at da
se o~ekuvaat so realizacijata na planovite;
4. Usoglasuvawe na javniot interes za za{tita na kulturnoto nasledstvo
i za odr`liv ekonomski i socijalen razvoj;
5. Izmena na planovite, odnosno planskite re{enija {to bi imale
potencijalno nesakani efekti vrz kulturnoto nasledstvo;
6. Pottiknuvawe na razvojot i primenata na tradicionalnite tehniki
i materijali, neophodni za idninata na kulturnoto nasledstvo i
7. Sorabotka me|u organite i javnite slu`bi nadle`ni za za{tita
na nedvi`noto kulturno nasledstvo i za prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vo
site fazi na podgotovkite, izrabotkata i postapkata za donesuvawe ili izmenuvawe
i dopolnuvawe na planovite.
Odnos me|u planovite i aktite za za{tita
^len 70
(1) So prostoren i urbanisti~ki plan ne mo`at da se promenat
za{titno-pravniot status i re`imot na za{tita, nitu granicite na za{titenoto dobro
i na negovata kontaktna zona, utvrdeni so aktot za za{tita.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, so prostoren plan
{to go donesuva Sobranieto na Republika Makedonija mo`e da se otstapi od utvrdenite
granici i re`imot na za{tita, ako toa e vo javen interes za ureduvaweto i koristeweto
na prostorot.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len, planot pretstavuva
osnova za usoglasuvawe na aktot za za{tita. Usoglasuvaweto se vr{i vo rok od tri
meseci po donesuvaweto prostorniot plan.
(4) Akt za za{tita na nedvi`no dobro koe so prostoren i urbanisti~ki
plan e predvideno da dobie status na za{titeno dobro, mo`e da se donese ako re`imot
na za{tita i granicite na kontaktnata zona na dobroto ne se vo sprotivnost so planot.
Ako aktot za za{tita ne bide donesen vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto
na planot, donositelot na planot mo`e da izvr{i izmena na planot i da utvrdi drug
re`im na ureduvawe i koristewe na prostorot na koj se nao|a takvoto dobro.
(5) Akt za za{tita na nedvi`no dobro koe ne e predmet na opfat
na prostoren i urbanisti~ki plan, so isklu~ok na arheolo{ko nao|ali{te, mo`e da
se donese samo ako so toa ne se popre~uva realizacijata na planot.
Za{titno-konzervatorski osnovi
^len 71
(1) Vgraduvaweto na soodveten re`im za za{tita na nedvi`noto
kulturno nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan se vr{i spored za{titno-konzervatorski
osnovi za kulturnoto nasledstvo.
(2) Za{titno-konzervatorska osnova vo smisla na ovoj zakon e
dokumentacionata osnova za tretmanot na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostornite
i urbanisti~kite planovi.
(3) Za{titno-konzervatorskite osnovi sodr`at tekstualen, grafi~ki
i dokumentaren prikaz za za{titeni i nedvi`ni dobra predvideni za za{tita na podra~jeto
na opfatot na planot, so podatoci za samite dobra, neposrednata okolina, pristapite
i po{irokoto podra~je na vlijanie, relevantni za planiraweto i ureduvaweto na prostorot
i sodr`inata na planot.
(4) Za{titno-konzervatorskite osnovi se izrabotuvaat spored vidot
na planot, so prioritet i finansiski sredstva utvrdeni so godi{na i pove}egodi{ni
programi za izrabotka na za{titno-konzervatorskite osnovi {to gi donesuva ministerot
za kultura. Prioritet vo programiraweto imaat za{titno-konzervatorskite osnovi za
planovite na ~ie podra~je na opfatot se nao|a nedvi`noto kulturno nasledstvo od
osobeno zna~ewe, rezervirana arheolo{ka zona ili nedvi`no kulturno nasledstvo vo
opasnost.
(5) Za{titno-konzervatorskite osnovi gi izrabotuvaat nadle`nite
ustanovi za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, dokolku vo opravdani slu~ai
Upravata ne opredeli drugo pravno lice za nivno podgotvuvawe, soglasno so zakon.
(6) Za{titno-konzervatorskite osnovi gi odobruva i zaveruva Upravata.
(7) Za izrabotka na nacrtot na prostoren i urbanisti~ki plan
mo`at da se koristat edinstveno odobreni i zavereni za{titno-konzervatorski osnovi.
(8) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata i metodologijata
za izrabotka na za{titno-konzervatorskite osnovi po prethodno pribaveno mislewe
od ministerstvata nadle`ni za rabotite na prostornoto planirawe i ureduvaweto na
prostorot.
Usoglasuvawe na planskite re{enija
^len 72
(1) Pri izrabotkata na nacrtot na prostoren i urbanisti~ki plan,
izrabotuva~ot na planot e dol`en da gi po~ituva za{titno-konzervatorskite osnovi
od ~lenot 71 na ovoj zakon.
(2) Ako nacrtot na planot sodr`i planski re{enija so koi se otstapuva
od za{titno-konzervatorskite osnovi, nadle`niot organ e dol`en za toa da go izvesti
donositelot na planot preku u~estvo vo stru~nata rasprava, odnosno stru~nata konsultacija
po nacrtot na planot.
(3) Soglasnost na predlogot na prostoren i urbanisti~ki plan,
vo slu~aite koga takva soglasnost e potrebna soglasno so zakon, mo`e da se izdade
ako vo predlogot na planot e vgraden soodveten re`im na za{tita utvrden po prethodno
dostavena za{titno-konzervatorska osnova, spored ~lenot 71 na ovoj zakon.
Posebni urbanisti~ki proekti za za{titeni dobra
^len 73
(1) Za nedvi`no kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe se izrabotuvaat
urbanisti~ki proekti, soglasno so zakon.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, urbanisti~ki proekt
mo`e da se izraboti i za drugo nedvi`no dobro za{titeno spored odredbite na ovoj
zakon, ako toa e opredeleno so planot ili so za{titno-konzervatorskite uslovi od
~lenot 74 na ovoj zakon.
(3) Soglasnost na urbanisti~kite proekti od stavovite (1) i
(2) na ovoj ~len dava ministerstvoto nadle`no za rabotite na ureduvawe na prostorot,
po prethodno mislewe na Upravata.
Za{titno-konzervatorski uslovi
^len 74
(1) Koga ne e donesen urbanisti~ki plan, odnosno op{t akt spored
zakon, uslovite za izgradba na objekt so koj neposredno ili posredno se naru{uva
integritetot na za{titenoto dobro, zadol`itelno sodr`at za{titno-konzervatorski
uslovi.
(2) So za{titno-konzervatorskite uslovi vo smisla na stavot
(1) na ovoj ~len mo`e da se opredeli i:
1. Izrabotka na urbanisti~ki proekt;
2. Izveduvawe na za{titni arheolo{ki iskopuvawa i istra`uvawa;
3. Izvr{uvawe na konzervatorski istra`uvawa;
4. Izgotvuvawe na posebni studii i
5. Prezemawe na drugi merki za za{tita.
(3) Za{titno-konzervatorskite uslovi gi opredeluva organot nadle`en
za soop{tuvawe na uslovite za gradba, vo rok utvrden so zakon, po prethodno pribaveno
mislewe od Upravata.
(4) Tro{ocite za izvr{uvawe na opredelenite za{titno-konzervatorski
uslovi, odnosno merki na za{tita se na tovar na investitorot.
(5) Odredbite od stavovite (2) i (4) na ovoj ~len se primenuvaat
i vo slu~aite koga za{titno-konzervatorskite uslovi se opredeluvaat spored postoen
urbanisti~ki plan.
Za{titno-konzervatorska soglasnost i mislewe
^len 75
(1) Zaradi ocena na doslednata primena na za{titno-konzervatorskite
uslovi, Upravata dava za{titno-konzervatorska soglasnost na proektnata i druga tehni~ka
dokumentacija za nedvi`noto kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe.
(2) Zaradi ocena na doslednata primena na za{titno-konzervatorskite
uslovi, Upravata dava za{titno-konzervatorsko mislewe na proektnata i druga tehni~ka
dokumentacija za za{titeni nedvi`ni dobra so status poinakov od onoj od stavot
(1) na ovoj ~len.
(3) Soglasnosta od stavot (1) i misleweto od stavot (2) na ovoj
~len se dava na barawe na investitorot, vo rok od 15 dena po priemot na baraweto.
(4) Vo rokot od stavot (3) na ovoj ~len, Upravata mo`e so re{enie
da go odbie baraweto za davawe soglasnost:
1. Ako ne se izvr{eni za{titnite iskopuvawa, konzervatorskite
istra`uvawa ili drugite merki na za{tita opredeleni vo smisla na ~lenot 74 stavot
(2) na ovoj zakon i
2. Ako podnesenata dokumentacija ne e izrabotena spored opredelenite
za{titno-konzervatorski uslovi.
Premestuvawe
^len 76
(1) Nedvi`no kulturno nasledstvo i drugi nedvi`ni dobra za{titeni
spored odredbite na ovoj zakon, kako i nivni delovi, ne smeat da se premestuvaat
na druga lokacija.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, premestuvaweto mo`e
da se izvr{i kako merka na spasuvawe, samo ako poradi izgradba na objekt od javen
interes ne e mo`no za~uvuvawe na zagrozenoto dobro na mestoto na koe se nao|a.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len, zagrozenoto dobro
mora da bide demontirano, preneseno i povtorno podignato vo kraj ili sredina {to
potsetuva na izvornata lokacija, odnosno vo sli~en priroden, istoriski ili umetni~ki
kontekst.
(4) Odluka za premestuvawe na nedvi`no kulturno nasledstvo od
osobeno zna~ewe donesuva Vladata na Republika Makedonija, po prethodno pribaveno
mislewe od Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo.
(5) Premestuvawe na drugo nedvi`no dobro za{titeno spored odredbite
na ovoj zakon mo`e da se vr{i samo vrz osnova na prethodno odobrenie od Upravata.
Napu{tawe
^len 77
(1) Nedvi`no kulturno nasledstvo i drugo nedvi`no dobro za{titeno
spored odredbite na ovoj zakon mo`e da bide napu{teno vo celost ili delumno samo
po isklu~ok.
(2) Kako isklu~ok vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len se smeta
napu{taweto poradi izgradba na objekt od javen interes, ako zagrozenoto dobro ne
se premestuva vo smisla na ~lenot 76 od ovoj zakon, a na drug na~in ne mo`e da se
za~uva na mestoto na koe se nao|a ili bez naru{uvawe na negoviot integritet.
(3) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len, zagrozenoto dobro
mo`e da bide napu{teno samo po celosno istra`uvawe, dokumentirawe i prezemawe na
neophodnite merki na spasuvawe.
(4) Soglasnost za napu{tawe vo slu~aite od stavot (2) na ovoj
~len dava organot {to go donel aktot za za{tita.
(5) Soglasnosta od stavot (4) na ovoj ~len, pretstavuva osnova
za donesuvawe akt za promena ili akt za prestanok na za{titata.
Urivawe
^len 78
(1) Ako nedvi`no kulturno nasledstvo ili drugo nedvi`no dobro
za{titeno spored odredbite na ovoj zakon ili nivni delovi se skloni na pa|awe poradi
dotraenost, ili pogolemi o{tetuvawa so koi neposredno se zagrozuva nivnata stabilnost
i poradi toa pretstavuvaat opasnost za sosednite gradbi i `ivotot na lu|eto, a takvata
opasnost ne mo`e da se otstrani na drug na~in, organot {to go donel aktot za za{tita
mo`e da dade soglasnost za urivawe i otstranuvawe na takvo dobro ili negov del.
(2) Soglasnost vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len se dava po
barawe na organot nadle`en za donesuvawe na re{enie za urivawe objekti skloni na
pa|awe.
(3) Vo slu~aite od stavot (1) na ovoj ~len, dadenata soglasnost
i re{enieto za urivawe na za{titenoto dobro ne mo`e da pretstavuvaat osnova za donesuvawe
akt za prestanok na za{titata.
Istra`uvawe i eksploatacija na mineralni surovini
^len 79
(1) Na prostorite na koi se nao|aat nedvi`ni dobra za{titeni
spored odredbite na ovoj zakon ne smeat da se vr{at geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija
na mineralni surovini.
(2)
1. Geolo{ki istra`uvawa mo`at da se vr{at samo po prethodna soglasnost
na Vladata na Republika Makedonija i
2. Eksploatacijata na mineralnata surovina mo`e da se vr{i samo
po prethodna soglasnost na Upravata.
(3) Upravata dava prethodna soglasnost i:
1. Za gradba na rudarski objekti vo slu~aite od stavot (2) na
ovoj ~len i
2. Za geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija na mineralni surovini
nadvor od granicite na za{titenoto podra~je, na oddale~enost do 500 metri, ako izveduvaweto
na rabotite vklu~uva upotreba na eksplozivi.
(4) Odobrenie za geolo{ki istra`uvawa, odobrenie za gradba na
rudarski objekti i odobrenie za eksploatacija na mineralni surovini ne mo`e da se
izdade bez soodvetnata soglasnost od stavovite (2) i (3) na ovoj ~len.
Istaknuvawe firmi, reklami, tabli, plakati i drugi izvestuvawa
^len 80
(1) Na nedvi`no kulturno nasledstvo i drugo nedvi`no dobro za{titeno
spored odredbite na ovoj zakon ne smee da se istaknuvaat firmi, reklami, tabli,
plakati i drugi izvestuvawa.
(2) Vo opravdani slu~ai, dejstvijata od stavot (1) na ovoj ~len,
mo`at da se vr{at samo po prethodno odobrenie od Upravata.
Itni merki
^len 81
(1) Ako investitorot gi izveduva rabotite sprotivno na proektnata
i druga tehni~ka dokumentacija za koja e izdadena za{titno-konzervatorska soglasnost
ili pri izveduvaweto na rabotite ne se pridru`uva na opredelenite za{titno-konzervatorski
uslovi, Upravata mo`e:
1. Da go izvesti organot {to go izdal odobrenieto za gradewe
i da pobara od grade`nata inspekcija privremeno zapirawe na rabotite do obezbeduvaweto
uslovi za nivno pravilno izveduvawe i
2. Da donese re{enie so koe }e ja povle~e dadenata soglasnost
vo slu~aj na opasnost po za{titenoto dobro.
(2) Merki vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len, Upravata mo`e
da prezeme i vo slu~aite od ~lenot 79 na ovoj zakon.
Oddel 4
NEPOSREDNA ZA[TITA
Konzervatorski istra`uvawa
^len 82
(1) Zaradi pravilno opredeluvawe i izvr{uvawe na merkite na neposredna
za{tita, za nedvi`nite i dvi`nite dobra za{titeni spored odredbite na ovoj zakon
se vr{at neophodni konzervatorski istra`uvawa.
(2) Konzervatorski istra`uvawa vo smisla na stavot (1) na ovoj
~len, se smetaat istra`uva~kite raboti povrzani so merkite na neposredna za{tita
i natamo{no opstojuvawe na za{titenite nedvi`ni i dvi`ni dobra.
(3) Konzervatorski istra`uvawa {to vklu~uvaat dejstvija na posegawe
vo integritetot na za{titenite dobra, so isklu~ok na arhivskata gra|a, se vr{at
vrz osnova na prethodno odobrenie od Upravata.
(4) Odobrenie od stavot (3) na ovoj ~len, mo`e da se izdade ako
kon baraweto se dostaveni:
1. Programa za konzervatorskite istra`uvawa;
2. Dokaz za obezbedenite finansiski i tehni~ki sredstva;
3. Izjava od sopstvenikot ili dogovor za ureduvawe na me|usebnite
odnosi za nepre~eno izvr{uvawe na istra`uvawata i
4. Dokaz deka podnositelot na baraweto gi ispolnuva uslovite
za vr{ewe na konzervatorskite istra`uvawa.
(5) So odobrenieto od stavot (3) na ovoj ~len se opredeluvaat:
nositelot, vidot, obemot, rokot i posebnite uslovi za izvr{uvawe na konzervatorskite
istra`uvawa.
(6) Konzervatorski istra`uvawa vr{at nadle`nite javni ustanovi
za za{tita, a mo`at da vr{at i drugi pravni ili fizi~ki lica ako gi ispolnuvaat
propi{anite uslovi vo pogled na stru~nata podgotovka, rabotnoto iskustvo i tehni~kata
opremenost za vr{ewe na soodvetniot vid konzervatorski istra`uvawa.
(7) Ministerot za kultura gi propi{uva vidovite na konzervatorski
istra`uvawa koi se smetaat kako neophodni vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len,
vidot i sodr`inata na dokumentacijata za konzervatorskite istra`uvawa i gi ureduva
specifi~nite pra{awa vo vrska so metodologijata na istra`uvawata kaj oddelni vidovi
nedvi`no i dvi`no kulturno nasledstvo.
Pravni merki pri konzervatorski istra`uvawa
^len 83
(1) Upravata mo`e so re{enie:
1. Da go zabrani sekoe dejstvie so koe se onevozmo`uva ili se
ote`nuva izvr{uvaweto na odobrenite konzervatorski istra`uvawa;
2. Da go zapre privremeno izvr{uvaweto na konzervatorskite istra`uvawa,
ako rabotite se zapo~nati bez odobrenie ili se izvr{uvaat sprotivno na izdadenoto
odobrenie i da opredeli rok za otstranuvawe na nedostatocite i
3. Da go odzeme izdadenoto odobrenie, ako so konzervatorskite
istra`uvawa se nanesuva {teta ili za{titenoto dobro se doveduva vo opasnost.
(2) @albata protiv re{enieto od stavot (1) na ovoj ~len ne go
zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Podnesuvawe izve{taj i predavawe na dokumentacijata za konzervatorskite
istra`uvawa
^len 84
(1) Ako konzervatorskite istra`uvawa se izvr{uvaat vo ramkite
na konzervatorski proekt, nositelot na odobrenieto od ~lenot 82 stav (3) na ovoj
zakon e dol`en da podnese izve{taj i da ja predade na Upravata finalnata dokumentacija
za konzervatorskite istra`uvawa, vo rok od eden mesec po izrabotuvaweto na proektot.
(2) Ako konzervatorskite istra`uvawa ne se izvr{uvaat vo ramkite
na konzervatorski proekt, nositelot na odobrenieto od ~lenot 82 stav (3) na ovoj
zakon, e dol`en:
1. Do Upravata da podnese izve{taj za izvr{enite konzervatorski
istra`uvawa, vo rok od tri meseci po zavr{uvaweto na istra`uva~kite raboti i
2. Na Upravata da i ja predade finalnata dokumentacija za konzervatorskite
istra`uvawa, vo rok od {est meseci po zavr{uvaweto na istra`uva~kite raboti.
(3) Izve{tajot i dokumentacijata od stavot (2) na ovoj ~len,
mo`at da se koristat pri izrabotuvaweto na konzervatorski proekti.
Konzervatorski proekti
^len 85
(1) Konzervatorski proekt vo smisla na ovoj zakon se smeta proekt
za konzervacija, restavracija, rekonstrukcija, sanacija, adaptacija ili drugi merki
na neposredna za{tita na nedvi`no i dvi`no kulturno nasledstvo ili negov sostaven
del.
(2) Pri izrabotka na konzervatorski proekt za merka na neposredna
za{tita za koja e potrebno odobrenie za gradewe, se primenuvaat op{tite propisi
za proektirawe na objekti, ako so ovoj zakon ili drug propis poinaku ne e opredeleno.
(3) Konzervatorski proekti se izrabotuvaat vo forma na glaven
proekt, ako so ovoj zakon ili drug propis poinaku ne e opredeleno.
(4) Ideen proekt se izrabotuva zadol`itelno, ako obnovuvaweto
na nedvi`no dobro za{titeno spored odredbite na ovoj zakon se zasnova na analogii
ili drugi pretpostavki.
(5) Ministerstvoto za kultura mo`e da raspi{e javen konkurs za
izrabotuvawe idejni proekti za merki na neposredna za{tita na nedvi`no kulturno
nasledstvo od osobeno zna~ewe.
(6) Konzervatorski proekti izrabotuvaat nadle`nite javni ustanovi
za za{tita i Arhivot, a mo`at da izrabotuvaat i drugi pravni ili fizi~ki lica, ako
gi ispolnuvaat propi{anite uslovi za konzervatorsko proektirawe za soodvetniot vid
na kulturno nasledstvo.
(7) Ministerot za kultura gi propi{uva vidovite i sodr`inata
na konzervatorskite proekti, vklu~uvaj}i gi dozvolenite otstapuvawa, uslovite za
vr{ewe na konzervatorsko proektirawe i za stru~na kontrola na konzervatorskite proekti,
posebnite standardi i normativi za konzervatorsko proektirawe i gi ureduva specifi~nite
pra{awa vo vrska so metodologijata na konzervatorskoto proektirawe.
Stru~na kontrola na konzervatorskite proekti
^len 86
(1) Na sekoj konzervatorski proekt se vr{i zadol`itelna stru~na
kontrola.
(2) Stru~nata kontrola od stavot ( 1) na ovoj ~len ja vr{at:
1. Nadle`nata nacionalna ustanova za za{tita, spored vidot na
kulturnoto nasledstvo, ako konzervatorskiot proekt e izraboten od drugo pravno ili
fizi~ko lice;
2. Nadle`nata mati~na ustanova za za{tita, ako konzervatorskiot
proekt e izraboten od druga javna ustanova za za{tita i
3. Nau~na ustanova ili stru~na komisija opredelena so re{enie
na Upravata, ako konzervatorskiot proekt e izraboten od nadle`nata mati~na ustanova,
odnosno nadle`nata nacionalna ustanova vo dejnosta na za{tita kade {to ne postoi
mati~na ustanova.
(3)
(4) Za izvr{enata stru~na kontrola na konzervatorski proekt se
izrabotuva izve{taj, so ocena za proektnite re{enija i kompletiranosta na proektot.
(5) Nositelot na konzervatorskiot proekt e dol`en da postapi
spored zabele{kite sodr`ani vo izve{tajot od stavot (4) na ovoj ~len.
(6) Tro{ocite za stru~nata kontrola na konzervatorskiot proekt
gi snosi nositelot na proektot.
Konzervatorsko odobrenie
^len 87
(1) Merki na neposredna za{tita na nedvi`no i dvi`no kulturno
nasledstvo, so isklu~ok na arhivskata gra|a, mo`at da se izvr{uvaat samo vrz osnova
na prethodno odobrenie od Upravata (vo natamo{niot tekst: konzervatorsko odobrenie),
dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
(2) Konzervatorsko odobrenie mo`e da se izdade samo ako kon baraweto
za negovo izdavawe se dostaveni:
1. Konzervatorski proekt;
2. Izve{taj za izvr{enata stru~na kontrola na konzervatorskiot
proekt;
3. Dokaz za obezbedeni finansiski sredstva;
4. Dokaz za ovlasteno vr{ewe raboti na neposredna za{tita i
5. Izjava od sopstvenikot ili dogovor so sopstvenikot za ureduvawe
na me|usebnite odnosi za nepre~eno vr{ewe na rabotite na neposredna za{tita.
(3) So konzervatorskoto odobrenie se opredeluva nositelot, vidot,
obemot, rokot i posebnite uslovi za izveduvawe na rabotite na neposredna za{tita.
(4) Konzervatorskoto odobrenie se izdava vo rok od 15 dena po
primaweto na baraweto za negovo izdavawe.
(5) Vo rokot od stavot (4) na ovoj ~len, Upravata mo`e da go
odbie baraweto za izdavawe na konzervatorsko odobrenie:
1. Ako konzervatorskiot proekt ne e izraboten spored propi{anata
sodr`ina ili standardi i normativi za soodvetniot vid na kulturno nasledstvo;
2. Ako ne e postapeno spored zabele{kite od izve{tajot za izvr{enata
stru~na kontrola na konzervatorskiot proekt i
3. Ako ne se ispolneti uslovite za ovlasteno vr{ewe na raboti
na neposredna za{tita.
(6) Ako za rabotite predvideni so konzervatorskiot proekt e potrebno
odobrenie za gradewe, takvo odobrenie mo`e da se izdade samo ako prethodno e izdadeno
konzervatorsko odobrenie.
(7) Vo slu~aite od stavot (6) na ovoj ~len, za sekoe izdadeno
odobrenie za gradewe se izvestuva Upravata.
Izveduvawe i rakovodewe so raboti na neposredna za{tita
^len 88
(1) Raboti na neposredna za{tita na nedvi`ni i dvi`ni dobra za{titeni
spored odredbite na ovoj zakon, vr{at nadle`nite javni ustanovi za za{tita i Arhivot,
a mo`e da vr{i i:
1. Drugo pravno lice od ~lenot 153 na ovoj zakon i
2. Fizi~ko lice so status na ovlasten konzervator za soodvetniot
vid na kulturno nasledstvo, odnosno specijalnost.
(2) So izveduvawe raboti na neposredna za{tita mo`e da rakovodi
samo lice so status na ovlasten konzervator za soodvetniot vid kulturno nasledstvo,
odnosno specijalnost.
(3) Ovlasten konzervator vo smisla na stavot (1) to~ka 2 i stavot
(2) na ovoj ~len, se smeta:
1. Lice koe ima najmalku visoko obrazovanie od soodvetnata struka
i poseduva licenca za vr{ewe raboti na neposredna za{tita od oblasta na arhitekturata,
likovnite tehniki ili soodvetniot vid dvi`no kulturno nasledstvo (vo natamo{niot
tekst: konzervatorska licenca) i
2. Lice so nau~no ili izborno stru~no zvawe {to e predmetno za
vr{ewe raboti na neposredna za{tita na soodvetniot vid na kulturno nasledstvo, odnosno
specijalnost.
(4) Konzervatorska licenca od stavot (3) to~ka 1 na ovoj ~len,
dava Ministerstvoto za kultura po polo`en ispit pred komisija {to ja formira Ministerstvoto
za kultura.
(5) Konzervatorskata licenca od stavot (4) na ovoj ~len, Ministerstvoto
za kultura }e ja odzeme ako nositelot na licencata:
1. Gi izveduva rabotite sprotivno na izdadenoto konzervatorsko
odobrenie;
2. Ne postapuva po nalozite na ovlastenoto lice za vr{ewe na
konzervatorski nadzor;
3. Nanesuva {teta ili predizvikuva opasnost po za{titenite dobra;
4. Gi izveduva rabotite sprotivno na utvrdenata metodologija
na rabota i
5. Postapuva sprotivno na eti~kite normi vo oblasta na za{titata.
(6) Nadle`nata javna ustanova za za{tita i Arhivot mo`at, vo
celost ili delumno, izveduvaweto na rabotite predvideni so konzervatorskiot proekt
da go otstapat na drug ovlasten izveduva~, na na~in propi{an so zakon.
(7) Stranski pravni i fizi~ki lica mo`at da u~estvuvaat vo realizacijata
na konzervatorski proekt, soglasno so me|udr`aven dogovor ili programa za kulturna
sorabotka, kako i soglasno so dogovor za neposredna sorabotka so nadle`na javna
ustanova za za{tita, odnosno Arhivot.
(8) Ministerstvoto za kultura mo`e, vo osobeno opravdani slu~ai,
realizacijata na konzervatorski proekt za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe
da ja doveri na me|unarodna ili druga stranska samostojna konzervatorska misija.
(9) Vo tekot na izveduvaweto na rabotite na neposredna za{tita
se izrabotuva izvedbena konzervatorska dokumentacija.
(10) Ministerot za kultura gi propi{uva soodvetnite struki i
zvawa za ovlasten konzervator vo smisla na stavot 3 na ovoj ~len, na~inot i programata
za polagawe ispit za dobivawe na konzervatorska licenca, obrazecot na licencata,
rabotite na neposredna za{tita {to mo`at da gi izvr{uvaat drugi stru~ni lica i uslovite
za toa, vidot i sodr`inata na izvedbenata konzervatorska dokumentacija i drugite
specifi~ni raboti vo vrska so izveduvaweto na rabotite na neposredna za{tita.
Konzervatorski nadzor
^len 89
(1) Vo tekot na izveduvaweto na rabotite na neposredna za{tita
se vr{i zadol`itelno postojan stru~en nadzor (vo natamo{niot tekst: konzervatorski
nadzor).
(2) Konzervatorski nadzor vr{i:
1. Nadle`nata nacionalna ustanova, ako rabotite na neposredna
za{tita gi izveduva druga ustanova za za{tita ili drug ovlasten izveduva~;
2. Nadle`nata mati~na ustanova za za{tita, ako rabotite na neposredna
za{tita gi izveduva nadle`nata javna ustanova za za{tita i
3. Stru~na komisija ili lica opredeleni so re{enie na organot
{to go izdal konzervatorskoto odobrenie, ako rabotite na neposredna za{tita gi izveduva
mati~nata, odnosno druga nadle`na nacionalna ustanova za za{tita vo dejnost za za{tita
kade {to ne postoi mati~na ustanova.
(3)
(4) Za vr{ewe na konzervatorski nadzor mo`e da bide opredeleno
samo lice so status na ovlasten konzervator za soodvetniot vid na kulturno nasledstvo,
odnosno specijalnost.
(5) Tro{ocite za konzervatorskiot nadzor se na tovar na nositelot
na konzervatorskoto odobrenie.
Zapirawe na izvedbenite raboti i odzemawe na konzervatorskoto
odobrenie
^len 90
(1) Upravata mo`e so re{enie:
1. Da go zapre privremeno izveduvaweto na rabotite na neposredna
za{tita, do obezbeduvaweto uslovi za nivno pravilno izveduvawe, ako izveduva~ot
na rabotite postapuva sprotivno na izdadenoto konzervatorsko odobrenie, odnosno
konzervatorskiot proekt ili ne gi izvr{uva stru~nite nalozi na komisijata, odnosno
ovlastenoto lice za vr{ewe na konzervatorskiot nadzor i
2. Da go odzeme izdadenoto konzervatorsko odobrenie, ako so izveduvaweto
na rabotite se nanesuva {teta ili se predizvikuva opasnost za za{titenoto dobro.
(2) So re{enijata od stavot (1) na ovoj ~len, mo`e da se nalo`i
prezemawe na soodvetni merki za za{tita od mo`no o{tetuvawe ili uni{tuvawe na za{titenoto
dobro poradi privremenoto zapirawe na zapo~natite raboti, odnosno odzemaweto na
konzervatorskoto odobrenie.
(3) Ako rabotite na neposredna za{tita se zapo~nati bez konzervatorsko
odobrenie, Upravata so re{enie }e go zapre ili zabrani natamo{noto izveduvawe na
rabotite i }e nalo`i otstranuvawe na nedostatocite ili vra}awe vo porane{nata sostojba,
vo opredelen rok.
(4) Ako za rabotite na neposredna za{tita e izdadeno odobrenie
za gradewe, za donesenoto re{enie od stavot (1) to~ki 1 i 2 na ovoj ~len, se izvestuva
organot {to go izdal odobrenieto za gradewe i nadle`nata grade`na inspekcija. Grade`nata
inspekcija se izvestuva i vo slu~aj koga rabotite na neposredna za{tita se izveduvaat
bez potrebnoto odobrenie za gradewe.
(5) @albata protiv re{enieto od stavovite (1) i (3) na ovoj ~len
ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Priem na izvedenite raboti
^len 91
(1) Zaradi vr{ewe na zavr{na stru~na kontrola na izvedenite raboti
na neposredna za{tita (vo natamo{niot tekst: priem na izvedenite raboti), nositelot
na konzervatorskoto odobrenie e dol`en, vo rok od 30 dena od zavr{uvaweto na rabotite,
da ja izvesti Upravata i da dostavi:
1. Izve{taj za izvr{enite raboti na neposredna za{tita;
2. Izve{taj za konzervatorskiot nadzor i
3. Finalna izvedbena konzervatorska dokumentacija.
4. Priemot na izvedenite raboti go vr{i stru~na komisija formirana
od Upravata.
(3) Organot od stavot (2) na ovoj ~len mo`e so re{enie da opredeli,
priemot na izvedenite raboti da go izvr{i nacionalna ustanova za za{tita ili nau~na
ustanova koja ne bila vklu~ena vo izrabotuvaweto i stru~nata kontrola na konzervatorskiot
proekt, izveduvaweto na rabotite i vr{eweto na konzervatorskiot nadzor.
(4) Vo stru~na komisija za priem na izvedenite raboti ne mo`e
da u~estvuva lice koe bilo vklu~eno vo izrabotkata ili stru~nata kontrola na konzervatorskiot
proekt, kako i lice koe izveduvalo raboti na neposredna za{tita ili vr{elo konzervatorski
nadzor.
(5)
(6) Vo zapisnikot za izvr{eniot priem na izvedenite raboti se
utvrduva dali rabotite se izvedeni spored konzervatorskiot proekt, so stru~na ocena
za kvalitetot na izvedenite raboti i striktna konstatacija za nivno prifa}awe ili
neprifa}awe.
(7) Ako vo zapisnikot za priem na izvedenite raboti se konstatirani
odredeni otstapuvawa od konzervatorskiot proekt, nedostatoci ili drugi nepravilnosti
pri izvedbata na rabotite ili se dadeni drugi zabele{ki za stru~nata izdr`anost
i prifatlivost na izvedenite raboti, Upravata so re{enie }e go zadol`i nositelot
na konzervatorskoto odobrenie, vo opredelen rok da postapi spored dadenite zabele{ki
i da gi otstrani konstatiranite nedostatoci, na svoj tovar.
(8) Ako za rabotite na neposredna za{tita e izdadeno odobrenie
za gradewe, tehni~kiot pregled na nedvi`noto dobro vo smisla na propisite za izgradba
na objekti ne mo`e da se vr{i, ako prethodno ne e izvr{en priem na izvedenite raboti
soglasno so ovoj zakon.
(9) Vo slu~aite od stavot (8) na ovoj ~len, do organot nadle`en
za tehni~ki pregled se dostavuva primerok od zapisnikot za priem na izvedenite raboti
i izvestuvawe za donesenoto re{enie od stavot (7) na ovoj ~len.
(10) Tro{ocite za priem na izvedenite raboti gi snosi nositelot
na konzervatorskoto odobrenie.
Oddel 5
KONTROLNI I DRUGI MERKI ZA DVI@NOTO KULTURNO NASLEDSTVO
Proverka na potekloto
^len 92
(1) Pri vr{ewe otkup ili koga na drug na~in od treto lice pribavuvaat
dvi`no kulturno nasledstvo i drugi za{titeni ili dvi`ni dobra {to zaslu`uvaat da
bidat za{titeni spored odredbite na ovoj zakon, ustanovite za za{tita i drugite
imateli na javni i privatni zbirki se dol`ni da go proveruvaat potekloto na dobrata.
(2) Za sekoja somnitelna ponuda za otkup, subjektite od stavot
(1) na ovoj ~len se dol`ni vedna{ da ja izvestat Upravata i organite za vnatre{ni
raboti.
(3) Vo inventarni i drugi javni knigi za dvi`noto kulturno nasledstvo,
mo`at da bidat zapi{ani samo dobra ~ie poteklo e provereno i za koi ne postoi somnenie
deka poteknuvaat od nedozvoleni ili nekontrolirani iskopuvawa, kra`bi, nedozvolen
izvoz i uvoz ili od drugi protivpravni dejstvija.
Privatni zbirki
^len 93
(1) Privatnite zbirki na dvi`no kulturno nasledstvo se za{tituvaat
vo obem i na na~in utvrden so ovoj zakon.
(2) Predmet na kolekcionirawe na zbirkite od stavot (1) na ovoj
~len ne mo`at da bidat za{titeni dobra koi{to:
1. Se od doma{no i stransko poteklo, steknati na na~in sprotiven
na zakon;
2. Se vklu~eni vo javni zbirki, osven onie ~ija razmena ili trajno
otstapuvawe e dozvoleno spored ovoj ili drug zakon i
3. Se integralen
(3) Predmet na kolekcionirawe na zbirkite od stavot (1) na ovoj
~len ne mo`at da bidat arheolo{ki predmeti, osven onie:
1. [to pretstavuvaat slu~ajno otkritie od koe Ministerstvoto
za kultura se otka`alo vo smisla na ~lenot 68 stav (3) na ovoj zakon i
2. Za koi pravoto na sopstvenost e utvrdeno vo postapka pred
nadle`en sud, povedena vo rokovite vo koi postoeweto na takvo pravo na arheolo{ki
predmeti vo op{testvena sopstvenost mo`elo da se doka`uva spored porane{nite propisi.
(4) Upravata vodi posebna evidencija za kolekcionerite i za za{titenite
privatni zbirki.
Kontrola na trgovijata so antikviteti
^len 94
(1) Sekoj trgovec so antikviteti, umetni~ki ili drugi predmeti
na kolekcii e dol`en da vodi registar za potekloto na predmetite, so osnovni podatoci
za liceto od koe predmetot e nabaven, opis i proda`na cena, kako i podatoci za kupuva~ot.
(2) Trgovecot od stavot (1) na ovoj ~len e dol`en:
1. Da ja izvesti nadle`nata javna ustanova za za{tita za sekoj
nabaven predmet, pred negovoto pu{tawe vo proda`ba i da dostavuva mese~ni izve{tai
za izvr{enata proda`ba na antikviteti, umetni~ki i drugi predmeti na kolekcii;
2. Da obezbedi isprava za otka`uvawe od pravoto na prvenstveno
kupuvawe, ako dvi`noto dobro e za{titeno spored odredbite na ovoj zakon;
3. Da poka`e i izdade uredna isprava za sopstvenosta na za{titenoto
dobro;
4. Da go izvesti kupuva~ot za mo`nosta od zabrana za izvoz na
kupenoto dobro i
5. Da gi izvestuva nadle`nite organi na dr`avnata uprava i javnite
ustanovi za za{tita, kako i zainteresiranite kolekcioneri, galeristi, aukcioneri
i antikvari, za praveweto i cirkulacijata na kopii na za{titenite dobra.
(3) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata i na~inot na
vodewe na registarot od stavot (1) na ovoj ~len, na~inot na vr{ewe na kontrolata
nad vodeweto na registarot, obrascite koi se upotrebuvaat vo smisla na stavot
(2) na ovoj ~len i poblisku gi ureduva specifi~nite pra{awa vo vrska so kontrolata
na trgovijata so dvi`no kulturno nasledstvo i drugite antikviteti, umetni~ki ili
predmeti na kolekcii. Op{tiot akt se donesuva po prethodno pribaveno mislewe na
ministerstvoto nadle`no za rabotite na trgovijata.
Razmena i otstapuvawe
^len 95
(1) Zaradi popolnuvawe na zbirki ili ostvaruvawe na efikasna
za{tita i podobra prezentacija, dvi`no kulturno nasledstvo i drugo za{titeno dvi`no
dobro, mo`e da se razmenuva i privremeno ili trajno da se otstapuva na javnite ustanovi
za za{tita i na drugi imateli na javni i privatni zbirki vo zemjata i vo stranstvo,
dokolku so ovoj ili drug zakon poinaku ne e opredeleno.
(2) Razmena i otstapuvawe vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len
mo`e da se vr{i na oddelni primeroci za{titeni dobra:
1. Ako ne se proglaseni ili ne se vklu~eni vo zbirki {to se proglaseni
za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe;
2. Koi se od ista serija, ist ili sli~en tip i gi ima vo pogolem
broj;
3. Za koi ne postoi interes za vklu~uvawe vo postojani postavki
na imatelot ili za nego imaat samo sporedna, odnosno sekundarna vrednost i
4. Za koi ne postojat drugi ograni~uvawa utvrdeni so zakon.
(3) Razmena i otstapuvawe vo smisla na stavovite (1) i (2) na
ovoj ~len, so isklu~ok na arhivskata gra|a, mo`e da se vr{i samo vrz osnova na odobrenie
od Upravata, po prethodno pribaveno mislewe na nadle`nata mati~na ustanova za za{tita,
odnosno nacionalnata ustanova za za{tita vo dejnost za za{tita kade {to nema mati~na
ustanova.
(4) Razmena i otstapuvawe na arhivskata gra|a se vr{i spored
propisite za arhivska gra|a.
(5) Za razmena i otstapuvawe na dvi`no kulturno nasledstvo vo
zemjata i vo stranstvo, ustanovite za za{tita od stavot (3) na ovoj ~len vodat kartoteka
na barawa i ponudi.
(6) Vo kartotekata od stavot (5) na ovoj ~len mo`e da bide vnesena
ponuda za razmena ili otstapuvawe, samo ako za{titenoto dobro e pribaveno soglasno
so zakon.
(7) Kon ponudata za razmena ili otstapuvawe se prilo`uva celokupnata
stru~na i pravna dokumentacija za ponudenoto dobro.
Iznesuvawe vo stranstvo
^len 96
(1) Dvi`no kulturno nasledstvo i drugo za{titeno dvi`no dobro
mo`e privremeno da se iznese vo stranstvo zaradi izlagawe, konzervacija, ekspertiza
i vo drugi opravdani slu~ai, vrz osnova na odobrenie, dokolku so ovoj ili drug zakon
poinaku ne e opredeleno.
(2) Odobrenie vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len osven za arhivskata
gra|a, izdava Upravata, po prethodno pribaveno mislewe od nadle`nata mati~na ustanova
za za{tita, odnosno nacionalnata ustanova za za{tita vo dejnost za za{tita kade
{to nema mati~na ustanova. Odobrenieto od stavot (1) na ovoj ~len se izdava vrz
osnova na pismeno barawe vo koe }e se navedat opravdanite pri~ini za privremeno
iznesuvawe na dobroto vo stranstvo.
(3) Vo slu~ajot od stavot (1) na ovoj ~len, podnositelot na baraweto
e dol`en da obezbedi bankarski depozit vo visina na vrednosta na za{titenoto dobro,
komercijalno osiguruvawe, garancija ili drug vid emstvo na stranska vlada, ako toa
bide pobarano od Upravata.
(4) So odobrenieto od stavot (2) na ovoj ~len se opredeluva krajniot
rok za vra}awe na za{titenoto dobro vo zemjata, a mo`at da bidat opredeleni i pobliski
uslovi za rakuvawe, pakuvawe, transport, pridru`ba, smestuvawe, ~uvawe i prezentirawe
na za{titenoto dobro.
(5) Nositelot na odobrenieto za iznesuvawe vo stranstvo e dol`en
da ja izvesti Upravata dali iznesenoto dobro e vrateno vo zemjata vo opredeleniot
rok i vo kakva sostojba se nao|a, najdocna tri dena po vra}aweto na dobroto vo zemjata.
(6) Ako iznesenoto dobro ne e vrateno vo zemjata vo opredeleniot
rok, vo smisla na ovoj zakon se smeta deka e nezakonski izvezeno.
Izvoz
^len 97
(1) Dvi`no kulturno nasledstvo {to ne e pod re`im na op{ta zabrana
za izvoz vo smisla na ~lenot 52 na ovoj zakon, kako i drugo za{titeno dvi`no dobro,
mo`e da se izvezuva samo vrz osnova na odobrenie od Upravata, po prethodno pribaveno
mislewe na nadle`nata mati~na ustanova za za{tita, odnosno nacionalnata ustanova
za za{tita vo dejnost za za{tita kade {to nema mati~na ustanova.
(2) Odobrenie za izvoz vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len mo`e
da se izdade za za{titeno dobro:
1. Koe e predmet na me|unarodna razmena ili {to trajno se otstapuva
na imatel na javna zbirka vo stranstvo i
2. Koe ne e vneseno vo Nacionalniot inventar na za{titeni dobra
~ij izvoz bi pretstavuval zna~itelno osiroma{uvawe na kulturnoto nasledstvo na Republika
Makedonija (vo natamo{niot tekst: Nacionalen inventar).
(3) Upravata mo`e, po prethodno pribaveno mislewe na nadle`nata
ustanova za za{tita od stavot (1) na ovoj ~len:
1. Da donese re{enie za zabrana na izvoz na za{titeno dobro koe
ne e vneseno vo Nacionalniot inventar od stavot (2) to~ka 2 na ovoj ~len i
2. Da izdade odobrenie za izvoz na za{titeno dobro od Nacionalniot
inventar od stav 2 to~ka 2 na ovoj ~len, ako odnosnoto dobro e predmet na restituciono
barawe ili negoviot izvoz e od javen interes soglasno so me|unaroden dogovor.
(4) Antikviteti i umetni~ki ili drugi predmeti na kolekcii {to
nemaat status na za{titeni dobra spored odredbite na ovoj zakon, ~ij izvoz ne e
pod re`im na sloboden izvoz vo smisla na propisite za nadvore{no-trgovskoto rabotewe,
mo`e da se izvezuvaat vrz osnova na uverenie {to go izdava Upravata, po prethodno
pribaveno mislewe na nadle`nata javna ustanova za za{tita.
(5) So uverenieto od stavot (4) na ovoj ~len se potvrduva deka
dvi`noto dobro {to e predmet na izvoz ne e zapi{ano vo Nacionalniot registar na
kulturno nasledstvo i deka mo`e da se izveze bez ograni~uvawa po osnov na za{tita
na kulturnoto nasledstvo.
(6) Ako dvi`noto dobro od stavot (4) na ovoj ~len zaslu`uva da
bide za{titeno, Upravata mo`e da donese re{enie za zabrana na izvoz, dokolku pred
toa donese re{enie za privremena za{tita.
(7) Odredbite od stavovite (4), (5) i (6) na ovoj ~len soodvetno
se primenuvaat i vo slu~aite na iznesuvawe vo stranstvo.
(8) Upravata e dol`na da ja izvestuva javnosta za dvi`noto kulturno
nasledstvo:
1. ^ij izvoz e zabranet vo smisla na ~lenot 52 na ovoj zakon,
2. Za za{titenite dobra od Nacionalniot inventar od stavot
(2) to~ka 2 na ovoj ~len i
3. Za sekoe doneseno re{enie za zabrana na izvoz na za{titeno
dobro.
Izvestuvawe na carinskiot organ
^len 98
(1) Za sekoe doneseno re{enie za zabrana na izvoz ili izdadeno
odobrenie, odnosno uverenie za iznesuvawe ili izvoz, Upravata e dol`na bez odlagawe
da go izvesti organot nadle`en za rabotite na carinskata kontrola.
(2) Vo slu~aite od stavot (1) na ovoj ~len, zaedno so izdadeniot
akt, do carinskiot organ se dostavuva i kompletno dosie so fotodokumentacija za
dvi`noto dobro ~ie iznesuvawe ili izvoz se dozvoluva, odnosno zabranuva.
(3) Do organot od stavot (1) na ovoj ~len se dostavuvaat i a`urni
spisoci za dvi`noto kulturno nasledstvo ~ij izvoz e zabranet vo smisla na ~lenot
52 na ovoj zakon i za za{titenite dobra od Nacionalniot inventar od ~lenot 97 stav
(2) to~ka 2 na ovoj zakon.
Uvoz
^len 99
(1) Dvi`no kulturno nasledstvo {to ne e pod re`im na op{ta zabrana
za uvoz vo smisla na ~lenot 53 na ovoj zakon, mo`e da se uveze pod forma na uvoz
soglasno so propisite za nadvore{no-trgovskoto rabotewe.
(2) Ako spored propisite na zemjata od koja se uvezuva dvi`no
kulturno nasledstvo e potrebna izvozna dozvola, pri uvozot e zadol`itelno taa dozvola
da se poka`e.
(3) Uvoznikot e dol`en da go prijavi uvezenoto dobro na nadle`nata
ustanova za za{tita, vo rok od osum dena od denot na izvr{eniot uvoz.
Restitucija
^len 100
(1) Soglasno so ratifikuvanite me|unarodni dogovori, Ministerstvoto
za kultura se opredeluva kako centralen organ za koordinacija na vra}aweto na dvi`noto
kulturno nasledstvo:
1. Koe e ukradeno i/ili nezakonski izvezeno od teritorijata na
Republikata i
2. Koe e ukradeno i/ili nezakonski izvezeno od teritorijata na
druga dr`ava, a se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija.
(2) Vo slu~aite od stavot (1) to~ka 1 na ovoj ~len, Ministerstvoto
za kultura:
1. Prezema aktivnosti za kompletirawe na podatocite, evidencijata
i dokumentacijata za disperziranoto kulturno nasledstvo vo stranstvo, koe mo`e da
bide predmet na restitucija;
2. Podnesuva restitucioni barawa do nadle`nite organi na drugi
dr`avi, soglasno so nivnite propisi i me|unarodnite dogovori i
3. Ostvaruva sorabotka so centralnite organi na drugi dr`avi
za koordinacija na restitucijata.
(3) Vo slu~aj od stavot (1) to~ka 2 na ovoj ~len, Ministerstvoto
za kultura:
1. Go izvestuva centralniot organ za koordinacija na restitucijata
na dr`avata na potekloto, deka za{titenoto dobro se nao|a na teritorijata na Republika
Makedonija i prezema dopolnitelni aktivnosti, na negovo barawe, za poprecizna identifikacija
na mestoto kade {to se nao|a dobroto i za negoviot sopstvenik, odnosno dr`atel;
2. Ovozmo`uva neophodni proverki za baranoto dobro, od strana
na ovlasteni lica na zemjata baratel, vo rok od dva meseca po podnesuvaweto na restitucionoto
barawe;
3. Prezema merki za fizi~ka za{tita na baranoto dobro, vo sorabotka
so zemjata baratel;
4. Prezema merki za spre~uvawe na dejstvija so koi se izbegnuva
ili popre~uva postapkata za restitucija, odnosno vra}awe;
5. Posreduva me|u podnositelot na restitucionoto barawe i sopstvenikot,
odnosno dr`atelot na baranoto dobro i
6. Go olesnuva izvr{uvaweto na sudskata odluka za vra}awe na
baranoto dobro.
(4) Restituciono barawe vo slu~aite od stavot (1) to~ka 2 na
ovoj ~len mo`e da se podnese po diplomatski pat ili direktno pred nadle`niot sud,
ako so zakon ili me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno.
(5) Restituciono barawe vo smisla na stavot 4 na ovoj ~len mo`e
da se podnese vo rok od edna godina, smetano od denot koga zemjata baratel doznala
odnosno bila izvestena za mestoto na koe se nao|a predmetnoto dobro i za identitetot
na negoviot imatel, no ne podolgo od:
1. 30 godini od denot koga baranoto dobro bilo ukradeno, odnosno
nezakonski izvezeno od teritorijata na dr`avata od koja poteknuva i
2. 75 godini, ako se raboti za dvi`no dobro koe e
(6) Ako nadle`niot organ na dr`avata na potekloto na dobroto,
so tu`ba protiv imatelot, pred nadle`niot sud na Republika Makedonija povel postapka
za restitucija, odnosno vra}awe na dobroto, dol`en e vedna{ za toa da go izvesti
Ministerstvoto za kultura.
(7) Postapka vo smisla na stavot (6) na ovoj ~len mo`e da bide
povedena ako postojat dokazi deka predmetnoto dobro ima status na za{titeno dobro
spored propisite na dr`avata koja go bara negovoto vra}awe i deka bilo ukradeno
i/ili nezakonski izvezeno od nejzinata teritorija.
(8) Postapka za restitucija, odnosno vra}awe ne mo`e da se vodi
ako izvozot ne e ve}e nezakonski vo vreme koga e pobarano vra}awe na dobroto.
(9) Sovesniot sopstvenik, koj baranoto dobro go steknal otkako
toa bilo ukradeno i/ili nezakonski izvezeno, ima pravo na pravi~en nadomestok vrz
osnova i vo visina utvrdena so odluka na nadle`niot sud i otkako dobroto e vrateno
na teritorijata na dr`avata na potekloto.
(10) Nadomestokot od stavot (9) na ovoj ~len i site tro{oci vo
vrska so restitucionoto barawe i postapkata, gi snosi dr`avata baratel.
(11) Nadomestokot i tro{ocite od stavot (10) na ovoj ~len, isplateni
na tovar na Buxetot na Republika Makedonija, se nadomestuvaat od licata koi dobroto
go ukrale, odnosno nezakonski go izvezle od teritorijata na Republikata.
Oddel 6
ZA[TITA NA DUHOVNO KULTURNO NASLEDSTVO
Zapisi, neguvawe i upotreba
^len 101
(1) Za{titata na duhovnoto kulturno nasledstvo vo smisla na ovoj
zakon, pokraj praveweto i ~uvaweto zapisi za nego, opfa}a i neguvawe i pravilna
upotreba, soglasno so zakon i re`imot na za{tita, utvrden so aktot za za{tita.
(2) Praveweto i ~uvaweto zapisi za duhovnoto kulturno nasledstvo
vo javen interes go vr{at ovlasteni subjekti od ~lenot 154 na ovoj zakon.
(3) Neguvaweto i pravilnata upotreba na duhovnoto kulturno nasledstvo
se pottiknuvaat preku posebni proekti i programi od oblasta na kulturata, obrazovanieto,
naukata i informiraweto.
(4) Upravata mo`e so re{enie:
1. Da opredeli posebni merki za neguvawe i pravilna upotreba
na za{titeno nematerijalno dobro i
2. Privremeno da zapre ili da zabrani nesoodvetna upotreba na
za{titeno nematerijalno dobro.
Oddel 7
ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO OD NEZAKONSKI DEJSTVIJA
Merki na bezbednost
^len 102
(1) Za ostvaruvawe efikasna za{tita od nedozvoleni iskopuvawa,
namerno o{tetuvawe i uni{tuvawe, kra`bi, prisvojuvawe, prikrivawe, nedozvolena trgovija,
krium~arewe i drugi nezakonski dejstvija protiv kulturnoto nasledstvo, organite
i javnite ustanovi za za{tita, kako i imatelite na za{titenite dobra, se dol`ni
da prezemaat:
1. Preventivni merki so koi }e se namalat mo`nostite za pojava
na rizik od nezakonski dejstvija i
2. Merki na protivdejstvo so koi }e se namalat zagubite ili {tetnite
posledici od nezakonski dejstvija, ako rizikot se ostvari.
(2) Upravata vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len:
1. Ja sledi sostojbata so bezbednosnata za{tita na kulturnoto
nasledstvo;
2. Vr{i bezbednosna procenka na rizicite od nezakonski dejstvija
protiv kulturnoto nasledstvo;
3. Go koordinira izrabotuvaweto i usoglasuvaweto na planovite
od ~len 104 na ovoj zakon i go kontrolira nivnoto sproveduvawe;
4. Opredeluva itni merki na bezbednosna za{tita na kulturnoto
nasledstvo vo opasnost i posebni merki na bezbednosna za{tita na kulturnoto nasledstvo
od osobeno zna~ewe;
5. Izdava stru~ni upatstva za sproveduvawe na bezbednosnata za{tita
na kulturnoto nasledstvo;
6. Predlaga prezemawe na merki na bezbednosna za{tita na kulturnoto
nasledstvo i
7. Vr{i drugi raboti utvrdeni so ovoj i drug zakon.
(3) Upravata i drugite subjekti od stavot (1) na ovoj ~len se
dol`ni da sorabotuvaat so drugite nadle`ni organi od oblasta na bezbednosta i da
ovozmo`at nivno nepre~eno dejstvuvawe, osobeno da go olesnat dejstvuvaweto na organite
nadle`ni za spre~uvawe na vr{eweto na krivi~ni dela, otkrivawe i fa}awe na storitelite
i nivno predavawe na nadle`nite organi, plenuvawe na za{titenite dobra i nivno vra}awe
na imatelot.
Nacionalen akcionen plan za prevencija na kriminalitetot protiv
kulturnoto nasledstvo
^len 103
(1) Vladata na Republika Makedonija donesuva Nacionalen akcionen
plan za prevencija na kriminalitetot protiv kulturnoto nasledstvo, po predlog na
Nacionalniot sovet za kulturnoto nasledstvo.
(2) Planot od stavot (1) na ovoj ~len sodr`i osobeno:
1. Ocena za postojnite rizici od nezakonski dejstvija i sostojbata
so kriminalitetot protiv kulturnoto nasledstvo;
2. Prioriteti na politikata za bezbednosna za{tita na kulturnoto
nasledstvo;
3. Op{ti i posebni merki na prevencija na kriminalitetot protiv
kulturnoto nasledstvo;
4. Period za koj se donesuva planot i dinamikata na negova realizacija;
5. Uslovite za realizacija na Planot i
6. Subjektite odgovorni za sproveduvawe na Planot.
(3) Realizacijata na Planot od stavot (1) na ovoj ~len ja koordinira
Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo.
(4) Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo podnesuva na Vladata
godi{ni izve{tai za realizacija na Planot, kako i zavr{en izve{taj.
Planovi za bezbednosna za{tita na kulturnoto nasledstvo
^len 104
(1) Javnite ustanovi za za{tita i imatelite na za{titenite dobra
za koi toa e opredeleno so aktot za za{tita, se dol`ni da donesat:
1. Plan za preventivna za{tita na kulturnoto nasledstvo od nezakonski
dejstvija;
2. Plan za itna akcija vo slu~aj na nezakonski dejstvija.
(2) Planot za preventivna za{tita od stavot (1) to~ka 1 na ovoj
~len sodr`i organizacioni i merki na tehni~ko obezbeduvawe, a za kulturnoto nasledstvo
od osobeno zna~ewe i merki na elektronski nadzor.
(3) Planot za itna akcija od stavot (1) to~ka 2 na ovoj ~len
sodr`i operativen i organizacionen
(4) Planovite od stavot (1) na ovoj ~len se izrabotuvaat vrz
osnova na prethodno napravena analiza na rizicite od nezakonski dejstvija.
(5) So cel da se proceni dali nivoto na bezbednost e soodvetno
na stepenot na postojniot rizik i da se utvrdi dali rizikot e prifatliv, ovlasteni
slu`beni lica na Upravata vr{at proverka na efikasnosta na merkite na bezbednosna
za{tita, sodr`ani vo planovite od stavot (1) na ovoj ~len.
Ovlasteni slu`beni lica za bezbednost na kulturnoto nasledstvo
^len 105
(1) Rabotite na bezbednosna za{tita na kulturnoto nasledstvo
od ~len 102 stav 2 na ovoj zakon gi vr{at ovlasteni slu`beni lica za bezbednost
na kulturnoto nasledstvo koi gi nazna~uva ministerot za kultura.
(2) Ovlastenite slu`beni lica od stavot (1) na ovoj ~len imaat
pravo i dol`nost:
1. Da sobiraat podatoci, izvestuvawa i informacii od zna~ewe
za bezbednosnata za{tita na kulturnoto nasledstvo;
2. Da go kontroliraat sproveduvaweto na propi{anite merki na
bezbednosna za{tita na kulturnoto nasledstvo;
3. Da vr{at uvidi za bezbednosnata za{tita na kulturnoto nasledstvo
i
4. Da sorabotuvaat so kriminalisti~kata policija, carinskite
organi, javnite obvinitelstva, inspekciskite i drugi nadle`ni organi i slu`bi.
(3) Ovlastenite slu`beni lica od stavot (1) na ovoj ~len imaat
legitimacija.
(4) Ministerot za kultura go ureduva ostvaruvaweto na rabotite
od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, odnosno ~lenot 102 stav (2) na ovoj zakon i
go propi{uva obrazecot na legitimacijata i na~inot na nejzinoto izdavawe.
Oddel 8
ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO VO SLU^AJ NA VOORU@EN SUDIR I
PRIRODNI NEPOGODI
Identifikacija na dobrata i slu`benite lica za za{tita vo slu~aj
na vooru`en sudir
^len 106
(1) Zaradi olesnuvawe na identifikacijata na nedvi`nite i dvi`nite
dobra koi u`ivaat imunitet na op{ta za{tita vo slu~aj na vooru`en sudir soglasno
so ratifikuvanite me|unarodni dogovori, Upravata vodi Nacionalen inventar na za{titeni
dobra vo slu~aj na vooru`en sudir.
(2) Slu`benite lica anga`irani za za{tita na kulturnoto nasledstvo
vo slu~aj na vooru`en sudir i licata zadol`eni za kontrola vo smisla na ratifikuvanite
me|unarodni dogovori, imaat legitimacija i pravo da nosat traka na rakavot, so aplikacija
na me|unarodniot znak za raspoznavawe, izdadeni od Ministerstvoto za kultura.
(3) Ministerot za kultura gi propi{uva sodr`inata i na~inot na
vodewe na inventarot od stavot (1) na ovoj ~len, obrazecot na legitimacijata, izgledot
na trakata od stavot (2) na ovoj ~len i na~inot na nivnoto izdavawe.
Podgotvitelni merki za za{tita vo slu~aj na vooru`en sudir i prirodni
nepogodi
^len 107
(1) Organite i javnite ustanovi za za{tita, kako i imatelite
na za{titenite dobra, se dol`ni da prezemat neophodni podgotvitelni merki za za{tita
na kulturnoto nasledstvo od predvidlivi posledici na vooru`en sudir i prirodni nepogodi.
(2) Neophodni podgotvitelni merki vo smisla na stavot (1) na
ovoj ~len se smetaat osobeno:
1. Obezbeduvawe na dokumentacija za za{titenite dobra i nejzino
~uvawe na razli~ni i sigurni mesta;
2. Podgotovka za evakuacija na za{titenite dvi`ni dobra, vklu~uvaj}i
gi i sostavnite delovi na za{titenite nedvi`ni dobra predvideni za demontirawe;
3. Planirawe na itni merki za za{tita od po`ar;
4. Planirawe na itni merki za za{tita od ru{ewe;
5. Nabavka na materijali i oprema za sproveduvawe na soodvetna
za{tita in situ;
6. Opredeluvawe na personalot za za{tita, osobeno na stru~nite
i drugite operativni timovi i
7. Planirawe na merki za bezbednosna za{tita vo slu~aj na vooru`en
sudir i prirodni nepogodi.
(3) Neophodni podgotvitelni merki vo smisla na stavot (1) na
ovoj ~len se smetaat i mirnovremenskite podgotovki:
1. Za ozna~uvawe na za{titenite dobra so me|unarodniot znak za
raspoznavawe i
2. Za organizirawe specijalen ili iten transport na za{titeni
dobra, pod me|unarodna kontrola, na teritorijata na Republika Makedonija ili vo
druga dr`ava.
(4) Upravata vo smisla na stavot (1) od ovoj ~len:
1. Go sledi, naso~uva i kontrolira sproveduvaweto na neophodnite
podgotvitelni merki od stavovite (2) i (3) na ovoj ~len;
2. Prezema i opredeluva itni i drugi podgotvitelni merki na za{tita;
3. Izdava stru~ni upatstva za sproveduvawe na podgotvitelnite
merki za za{tita i
4. Vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.
(5) Neophodnite podgotvitelni merki za za{tita na kulturnoto
nasledstvo vo slu~aj na vooru`en sudir i prirodni nepogodi se prezemaat vo soglasnost
so propisite i dokumentite za odbrana, odnosno za{tita od elementarni nepogodi,
ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego.
Posebni merki na za{tita vo voena i vonredna sostojba
^len 108
(1) Javnite ustanovi za za{tita opredeleni vo soglasnost so propisite
za odbrana i imatelite na za{titenite dobra se dol`ni, vo voena i vo vonredna sostojba
proglasena poradi nastanati golemi prirodni nepogodi, da prezemaat posebni merki
na za{tita na kulturnoto nasledstvo.
(2) Posebnite merki na za{tita vo smisla na stavot (1) na ovoj
~len gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija so uredba.
Procena na {teta
^len 109
Procena na {tetata na kulturnoto nasledstvo pri~ineta za vreme
i kako posledica na vooru`en sudir ili prirodna nepogoda se vr{i spored posebna
metodologija {to ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija.
Prioritetna lista
^len 110
(1) Vladata na Republika Makedonija utvrduva Prioritetna lista
na kulturno nasledstvo o{teteno vo vooru`en sudir, odnosno prirodna nepogoda, na
predlog na Nacionalniot sovet za kulturno nasledstvo.
(2) Prioritetnata lista od stavot (1) na ovoj ~len e zadol`itelna
osnova za:
1. Utvrduvawe i sproveduvawe na itni merki za otstranuvawe ili
ubla`uvawe na posledicite od pri~inetata {teta;
2. Programirawe na aktivnostite za za{tita na kulturnoto nasledstvo
po prestanuvaweto na neprijatelstvata, odnosno prirodnata nepogoda i
3. Odobruvawe na finansiski sredstva i druga pomo{ na tovar na
Buxetot na Republika Makedonija.
Oddel 9
ZA[TITA OD FIZI^KO O[TETUVAWE ZABRZANO OD ZAGADUVAWETO I UNAPREDUVAWE
NA KVALITETOT NA @IVOTNATA SREDINA VO ZA[TITENITE PODRA^JA
Za{tita od posledici od zagaduvaweto
^len 111
(1) Zaradi namaluvawe na rizicite od fizi~ki o{tetuvawa i drugi
{tetni posledici vrz nedvi`noto kulturno nasledstvo i negovata neposredna okolina,
zabrzani od zagaduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata:
1. Subjektite koi vr{at monitoring vo smisla na propisite za
za{tita na `ivotnata sredina i prirodata se dol`ni da go sledat vlijanieto na zagaduvaweto
vrz nedvi`noto kulturno nasledstvo i negovata neposredna okolina, kako i da gi dostavuvaat
relevantnite podatoci do ministerstvata nadle`ni za vr{ewe na posebniot konzervatorski
i centralniot ekolo{ki monitoring;
2. Ministerstvata nadle`ni za rabotite na za{tita na `ivotnata
sredina i prirodata, za nauka i za kultura, kako i nadle`nite organi na edinicite
na lokalnata samouprava se dol`ni da iniciraat i da poddr`uvaat realizacija na programi
i proekti za interdisciplinarni i drugi specijalisti~ki nau~ni istra`uvawa, ~ija
cel e identifikacijata i prou~uvaweto na {tetnite posledici od zagaduvaweto, definiraweto
na sredstvata i metodite za namaluvawe ili eliminirawe na takvite posledici;
3. Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe
so {tetni posledici vrz nedvi`noto kulturno nasledstvo i negovata neposredna okolina
se dol`ni vo nivnata studija za ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina da utvrdat
soodvetni merki za namaluvawe na takvite posledici, kako i da gi sprovedat tie merki
vo zakonskiot rok za realizacija na proektite i
4. Re{enie za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto,
vo smisla na propisite za za{tita na `ivotnata sredina, prirodata i prostornoto
planirawe vrz osnova na studijata od to~kata 3 na ovoj stav mo`e da se donese po
prethodno pribaveno mislewe na Upravata.
(2) Upravata:
1. Vr{i i organizira vr{ewe na konzervatorski monitoring za vlijanieto
na zagaduvaweto vrz nedvi`noto kulturno nasledstvo i negovata neposredna okolina
i
2. Prezema itni merki za za{tita, ako aktot za proglasuvawe kulturno
nasledstvo vo opasnost e donesen poradi zagaduvaweto.
(3) Metodologijata i na~inot na vr{ewe na posebniot konzervatorski
monitoring gi propi{uva Ministerstvoto za kultura, so soglasnost na ministerstvoto
nadle`no za rabotite na za{tita na `ivotnata sredina, prirodata i prostornoto planirawe.
Unapreduvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina vo za{titenite
podra~ja
^len 112
(1) Edinicite na lokalnata samouprava, nadle`nite javni ustanovi
za za{tita i imatelite na za{titenite dobra se dol`ni da prezemaat merki za za{tita
i unapreduvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina vo okolinata na nedvi`noto kulturno
nasledstvo, kako i vo granicite na spomeni~kite celini i kulturnite predeli.
(2) Edinicite na lokalnata samouprava prezemaat merki vo smisla
na stavot (1) na ovoj ~len za otvorenite gradski, ruralni i drugi javni prostori
vo za{titenite podra~ja ako so zakon poinaku ne e opredeleno.
(3) Za nedvi`noto kulturno nasledstvo {to se nao|a vo granicite
na nacionalen park ili drugo podra~je proglaseno za prirodno nasledstvo, kako i
vo zoni so posebna namena, utvrdeni ili za{titeni spored drug zakon, merkite od
stavot (1) na ovoj ~len se prezemaat vo soglasnost so propi{aniot re`im na za{tita
i planovite za upravuvawe so takvite podra~ja, odnosno zoni.
(4) Nadle`nite javni ustanovi za za{tita prezemaat merki vo smisla
na stavot (1) na ovoj ~len vo ramkite na programite za revitalizacija i konzervatorskite
proekti {to gi realiziraat.
(5) Priem na konzervatorski raboti vo smisla na ~lenot 91 na
ovoj zakon i tehni~ki pregled vo smisla na propisite za izgradba na objekti ne mo`e
da se vr{i, ako izveduva~ot na rabotite odnosno investitorot ne gi izvr{il vo celost
merkite vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len opredeleni so za{titno-konzervatorskite
i drugite uslovi za gradba vo za{titenoto podra~je.
(6) Upravata mo`e so re{enie da opredeli posebni merki vo smisla
na stavot (1) na ovoj ~len po prethodno pribaveno mislewe na ministerstvata nadle`ni
za rabotite na za{tita na `ivotnata sredina i prirodata i za planirawe i ureduvawe
na prostorot:
1. Zaradi obezbeduvawe podobra dostapnost, privle~nost i humaniziranost
na prostorot, stimulirawe na soodvetni nivoa na koristewe i zgolemuvawe na socijalnata
integracija na za{titenite podra~ja i
2. Ako poradi negri`a e naru{en integritetot na za{titenoto podra~je.
Oddel 10
RAZVIVAWE NA PROTEKTORSKA SVEST I DRUGI MERKI ZA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Razvivawe na svesta na javnosta
^len 113
(1) Javnite ustanovi vo oblasta na vospitanieto, obrazovanieto,
naukata, kulturata i informiraweto se dol`ni, vo svoite programi i planovi za rabota,
da predvidat sodr`ini za steknuvawe znaewa i izgraduvawe na pravilen i aktiven odnos
sprema kulturnoto nasledstvo i negovata za{tita, osobeno:
1. Za vrednostite, edinstvenosta i zna~eweto na kulturnoto nasledstvo
kako sostaven
2. Za opasnostite na koi toa e izlo`eno, bilo poradi nezakonski
dejstvija, vooru`en sudir, prirodni nepogodi i fizi~ko propa|awe zabrzano od zagaduvaweto
na `ivotnata sredina i prirodata, bilo poradi investiciona izgradba, nesoodvetno
koristewe ili nesovesno rakuvawe i postapuvawe i
3. Za potrebata od negovo ~uvawe, po~ituvawe, redovno odr`uvawe,
konzervacija, integrirana za{tita i funkcionalno koristewe kako faktor na odr`liviot
razvoj.
(2) Upravata e dol`na:
1. Da go {iri i pottiknuva poznavaweto na nacionalnite i me|unarodnite
propisi za za{tita na kulturnoto nasledstvo;
2. Da ja izvestuva javnosta za me|unarodnata pomo{ i za ulogata
{to taa pomo{ ja odigrala vo za{titata na kulturnoto nasledstvo i
3. Da se gri`i za davawe soodveten publicitet na sekoj slu~aj
na o{tetuvawe, uni{tuvawe ili drug oblik na nezakonsko dejstvuvawe protiv kulturnoto
nasledstvo.
(3) Javnite ustanovi za za{tita se dol`ni da ja informiraat javnosta:
1. Za aktivnostite na za{tita na kulturnoto nasledstvo {to gi
prezemaat i
2. Za mo`nostite za vklu~uvawe na drugi subjekti vo realizacijata
na programite i proektite od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo {to tie
gi vodat.
Dostapnost na kulturnoto nasledstvo na javnosta
^len 114
(1) Kulturnoto nasledstvo i dokumentacijata za negovata za{tita
se dostapni na javnosta.
(2) Dostapnosta na javnosta mo`e da se ograni~i soglasno so ovoj
zakon, drug propis i op{t akt, vo zavisnost od vidot, zna~eweto, prirodata i sostojbata
na kulturnoto nasledstvo, kako i od celite i na~inot na koristeweto.
(3) Upravata mo`e so re{enie da nalo`i prezemawe na posebni merki
za obezbeduvawe dostapnost na kulturnoto nasledstvo na hendikepiranite lica.
Informativen sistem
^len 115
(1) Sledeweto na sostojbata na kulturnoto nasledstvo i na aktivnostite
za negovata za{tita gi vr{i Upravata vo ramkite na Informativniot sistem za kulturnoto
nasledstvo na Republika Makedonija.
(2) So Informativniot sistem od stavot (1) na ovoj ~len se obezbeduva
osobeno:
1. Vospostavuvawe baza na relevantni podatoci;
2. Centralno informati~ko povrzuvawe na javnite ustanovi za za{tita,
Arhivot i pravnite lica ovlasteni za vr{ewe raboti na za{tita na odnosniot vid kulturno
nasledstvo i
3. Javno dostapni, seopfatni i to~ni informacii za kulturnoto
nasledstvo i negovata za{tita.
^uvawe i koristewe na dokumentacijata
^len 116
(1) Dokumentacijata za kulturnoto nasledstvo i drugite za{titeni
dobra se ~uva na tri razli~ni mesta, {to gi opredeluva Upravata.
(2) Dokumentacijata od stavot (1) na ovoj ~len se dava na koristewe
za slu`beni, nau~ni i edukativni celi, objavuvawe i drugi opravdani pri~ini.
(3)
(4) Na dr`avni organi i za nau~ni celi, na privremeno koristewe
mo`e da se dade i izvorna dokumentacija, so obvrska za nejzino ~uvawe, izrabotka
na za{titna snimka na tro{ok na baratelot i pod drugi uslovi utvrdeni so aktot od
~lenot 36 stav (2) na ovoj zakon.
(5) Za koristeweto na dokumentacijata nadle`niot subjekt {to
ja ~uva dokumentacijata vodi posebna evidencija.
Oddel 11
KORISTEWE NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
11.1. Koristewe na kulturnoto nasledstvo po pat na koncesija
Predmet na koncesija
^len 117
(1) Predmet na koristewe po pat na koncesija, spored ovoj zakon,
mo`e da bide nedvi`no kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe vo dr`avna sopstvenost,
so isklu~ok na dobrata od stavot (2) na ovoj ~len, koe e ili mo`e da bide nameneto
za:
1. Domuvawe;
2. Vr{ewe na turisti~ka, ugostitelska, trgovska, zanaet~iska
i druga uslu`na dejnost;
3. Vr{ewe na izvorna ili srodna proizvodna dejnost i
4. Vr{ewe na dejnosti od oblasta na obrazovanieto, naukata, informiraweto,
zdravstvoto, sportot, rekreacijata, kako i kulturata so isklu~ok na dejnostite na
za{tita.
(2) Predmet na koncesija ne mo`at da bidat:
1. Rezervirani arheolo{ki zoni i drugi neistra`eni ili necelosno
istra`eni arheolo{ki nao|ali{ta;
2. Memorijalni objekti, obele`ja i mesta povrzani so zna~ajni
nastani i istaknati li~nosti;
3. Kultni ili drugi mesta i objekti povrzani so obi~ai, veruvawa
ili posebni tradicii i
4. Nedvi`ni dobra od ~lenot 12 stav (2) i ~lenot 13 stav (2)
na ovoj zakon.
(3) Za pra{awata {to ne se regulirani so ovoj zakon se primenuva
Zakonot za koncesii.
Koncesioner
^len 118
(1) Koncesija mo`e da se dade na doma{no ili stransko pravno
i fizi~ko lice (koncesioner) koe gi ispolnuva slednive uslovi:
1. Da e registrirano za vr{ewe dejnost od ~lenot 117 stav
(1) na ovoj zakon;
2. Da ima materijalno-tehni~ki mo`nosti za vr{ewe na dejnosta
za koja e registrirano i za za{tita na nedvi`noto dobro koe e predmet na koncesija
i
3. Da ponudi programa za revitalizacija i plan za upravuvawe
so nedvi`noto dobro koe e predmet na koncesijata.
(2) Koncesionerot ima status na imatel na kulturno nasledstvo,
so prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj zakon i dogovorot za koncesija.
Traewe na koncesijata i nadomestok za koncesija
^len 119
(1) Periodot za koj se dodeluva koncesijata iznesuva:
1. Do 10 godini za vr{ewe na proizvodna dejnost i
2. Do 15 godini za vr{ewe na drugite dejnosti od ~lenot 117 stav
(1) na ovoj zakon.
(2) Koncesijata mo`e da se prodol`i najmnogu za pet godini.
(3) Za koristeweto na kulturnoto nasledstvo {to e predmet na
koncesijata se pla}a godi{en nadomestok, ~ija visina se utvrduva so dogovorot za
koncesija.
(4) Nadomestokot od stavot (3) na ovoj ~len se pla}a do 30 juni
za tekovnata godina.
Nadzor nad sproveduvaweto na dogovorot
^len 120
(1) Nadzor nad sproveduvaweto na dogovorot za koncesija vr{i
Ministerstvoto za kultura.
(2) Ministerstvoto za kultura so re{enie opredeluva poseben odbor
za nadzor nad sproveduvaweto na dogovorot za koncesija.
(3) Kako ~lenovi na odborot se imenuvaat najmalku po eden pretstavnik
na op{tinata na ~ie podra~je se nao|a koncesioniranoto dobro i na nevladina organizacija
od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo.
11.2. Posebni odredbi
Vr{ewe stopanska dejnost vo za{titeni dobra
^len 121
(1) Stopanska dejnost vo nedvi`no kulturno nasledstvo i drugo
nedvi`no dobro za{titeno spored odredbite na ovoj zakon mo`e da se vr{i samo po
prethodno odobrenie od Upravata.
(2) Odobrenie od stavot ( 1) na ovoj ~len e potrebno za sekoja
promena na dejnosta, odnosno promena na namenata na delovniot prostor.
Koristewe na ime ili oblik na kulturno nasledstvo za komercijalni
celi
^len 122
Ime, oblik ili drug prepoznatliv del na za{titeno dobro mo`e
da se upotrebi za reklama, kako element na firma i za izrabotka na suveniri ili
drugi predmeti za komercijalni celi, na na~in soodveten na namenata ili zna~eweto
na dobrata, vrz osnova na prethodno odobrenie od Upravata.
GLAVA V
PRAVA I DOL@NOSTI NA IMATELITE NA ZA[TITENITE DOBRA
Oddel 1
PRAVA NA IMATELITE
Pravo na stru~na pomo{
^len 123
(1) Imatelot na za{titeno dobro ima pravo na stru~na pomo{ bez
nadomestok, vo obem i vid utvrdeni so ovoj zakon.
(2) Pravoto od stavot (1) na ovoj ~len podrazbira osobeno:
1. Pregleduvawe i stru~ni objasnuvawa za osobenostite, zna~eweto
i sostojbata na dobroto;
2. Stru~ni soveti i upatstva vo pogled na po~ituvaweto, ~uvaweto,
odr`uvaweto i koristeweto na dobroto;
3. Uka`uvawe na potrebata od prezemawe na posebni merki za ~uvawe
i odr`uvawe na dobroto ili posebni tehni~ko-za{titni merki i
4. Pomo{ za ostvaruvawe na drugi prava i dol`nosti utvrdeni so
ovoj zakon.
(3) Kolekcioner ili drug imatel na za{titena zbirka i imatel
na sakralen ili drug spomenik so dvi`ni dobra {to se negov sostaven del ima pravo
na stru~na pomo{:
1. Vo pogled na vospostavuvaweto i vodeweto na inventar (kartoteka)
na za{titenite dobra i
2. Za konzervacija na predmetite zapi{ani vo inventarot od to~kata
1 na ovoj stav.
(4) Pravoto na stru~na pomo{ vo smisla na stavovite (2) i
(3) na ovoj ~len imatelot na za{titenoto dobro na negovo pismeno barawe go ostvaruva
kaj nadle`nata javna ustanova za za{tita, odnosno Arhivot.
(5) Vo itni slu~ai, osobeno koga se zakanuva neposredna opasnost
od o{tetuvawe na za{titenoto dobro, subjektite od stavot (4) na ovoj ~len se dol`ni
da ja dadat baranata stru~na pomo{ vedna{, a najdocna vo rok od tri dena od podnesuvaweto
na pismenoto barawe na imatelot.
Pravo na nadomestok na vonrednite tro{oci
^len 124
(1) Imatelot na za{titeno dobro ne e dol`en da gi podnesuva vonrednite
tro{oci za ~uvawe i odr`uvawe na dobroto, nitu za izvr{uvawe na propi{anata merka
na za{tita.
(2) Za vonredni tro{oci se smetaat izdatocite nad voobi~aenite
tro{oci za ~uvawe i odr`uvawe na dobroto kako dobar doma}in, kako i izdatocite nad
prihodite i drugite materijalni koristi od dobroto.
(3) Imatelot na za{titeno dobro ima pravo na nadomestok na vonrednite
tro{oci dokolku prethodno dobil soglasnost od Upravata takvite tro{oci da bidat
napraveni, vo obem za koj e dadena pismenata soglasnost.
(4) Vo slu~aj na nesoglasuvawe so opredeleniot nadomestok, imatelot
na za{titeno dobro mo`e da bara visinata na nadomestokot da ja utvrdi nadle`niot
sud, vo vonparni~na postapka.
(5) Ministerot za kultura }e gi propi{e kriteriumite za razgrani~uvawe
na redovnite i vonrednite tro{oci, spored vidot na kulturnoto nasledstvo, kako i
na~inot na ostvaruvawe na pravoto na vonredni tro{oci.
Pravo na pravi~en nadomestok poradi ograni~uvawata od re`imot
na za{tita
^len 125
(1) Imatelot na za{titeno dobro ima pravo na pravi~en nadomestok
poradi ograni~uvawata {to proizleguvaat od re`imot na za{tita, vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon, dokolku merkata na za{tita ne e propi{ana poradi negova subjektivna
vina.
(2) Nadomestokot vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len mo`e da
se utvrdi vo ednokraten ili vo godi{ni iznosi, dokolku vlo{enite uslovi za ekonomsko
koristewe na dobroto ne mo`at da se nadomestat so vr{ewe na druga dejnost vo ramkite
na re`imot na za{tita.
(3) Zaradi obezbeduvawe od eventualna {teta, vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon, imatelot na za{titeno dobro ima pravo na odredeni garancii.
(4) Ako imatelot na za{titeno dobro i Upravata ne mo`at da se
dogovorat za visinata na nadomestokot ili garancijata, nea ja opredeluva nadle`niot
sud vo vonparni~na postapka.
Pravo na javna prezentacija na privatni zbirki
^len 126
(1) Kolekcioner i drug imatel na privatna zbirka za{titena kako
dvi`no kulturno nasledstvo ima pravo na povremeno javno prezentirawe na zbirkata
vo izlo`benite saloni na javnite ustanovi za za{tita, bez nadomestok za otstapeniot
izlo`ben prostor i za organizacija na izlo`bata.
(2) Odnosite me|u imatelot na za{titenata zbirka i ustanovata
za za{tita se ureduvaat so dogovor.
Pravo na povlastici
^len 127
Imatelot na za{titeno dobro ima pravo na dano~ni, carinski i
drugi povlastici utvrdeni so zakon.
Pravo na deponirawe
^len 128
(1) Imatelot na za{titeno dvi`no dobro koj{to objektivno ne e
vo mo`nost da obezbedi pravilno ~uvawe na dobroto ili privremeno e spre~en od opravdani
pri~ini, da go ~uva dobroto, ima pravo da go predade (deponira) takvoto dobro na
~uvawe kaj nadle`nata javna ustanova za za{tita, odnosno Arhivot.
(2) Odnosite vo vrska so ~uvaweto i koristeweto na doverenoto
dobro se ureduvaat so dogovor me|u imatelot i ustanovata, odnosno Arhivot.
Oddel 2
DOL@NOSTI NA IMATELITE
Prijavuvawe
^len 129
(1) Sekoj imatel na za{titeno dobro ili na dobro za koe osnovano
se pretpostavuva deka pretstavuva kulturno nasledstvo e dol`en da go prijavi na
nadle`nata javna ustanova za za{tita, odnosno Arhivot vo rok od 30 dena od denot
koga stanal imatel.
(2) Po isklu~ok od stavot (1) na ovoj ~len, slu~ajnoto otkritie
se prijavuva vedna{ i se smeta deka e izvr{eno ako prijavata e dostavena neposredno
na nadle`nata javna ustanova za za{tita ili do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Dokolku prijavata e dostavena do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, toa ja dostavuva
prijavata do nadle`nata javna ustanova.
(3) Imatelot na za{titeno dobro e dol`en da postapi vo smisla
na stavot (1) od ovoj ~len i vo odnos na site fakti~ki i pravni promeni {to }e nastanat
na takvoto dobro po negovoto prijavuvawe, osven vo slu~ai na o{tetuvawe, uni{tuvawe,
kra`ba ili is~eznuvawe, koga prijavuvaweto se vr{i vedna{ ili najdocna naredniot
den.
^uvawe, odr`uvawe i izvr{uvawe na propi{ani merki
^len 130
(1) Imatelot na za{titeno dobro e dol`en so dobroto da postapuva
so dol`no vnimanie, odnosno kako dobar doma}in, da go po~ituva, ~uva i odr`uva,
kako i navreme da gi prezema propi{anite tehni~ko-za{titni i drugi merki.
(2) Ako imatelot na za{titenoto dobro ne gi prezeme propi{anite
merki od stavot (1) na ovoj ~len, ~ii tro{oci ne gi nadminuvaat prihodite i drugite
materijalni koristi {to toj gi ima od dobroto, Upravata so re{enie }e mu opredeli
rok vo koj e dol`en da ja izvr{i taa merka, so predupreduvawe deka vo sprotivno
merkata }e bide izvr{ena na negov tro{ok.
(3) Ako imatelot na za{titenoto dobro ni po predupreduvaweto
ne ja izvr{i propi{anata merka vo opredeleniot rok, Upravata }e nalo`i izvr{uvawe
na taa merka od strana na nadle`nata ustanova za za{tita, na tro{ok na imatelot.
(4) Vo slu~ajot od stavot (3) na ovoj ~len, Upravata so re{enie
}e ja utvrdi obvrskata na imatelot za nadomestuvawe na tro{ocite i visinata na tro{ocite
za izvr{uvaweto na takvata merka.
(5) @albata protiv re{enieto od stavovite (2) i (4) na ovoj ~len
ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Vra}awe na vlo`enite javni sredstva
^len 131
(1) Vo slu~aj na otu|uvawe na za{titeno dobro, za ~ie odr`uvawe,
konzervacija, restavracija ili drugi merki na neposredna za{tita se vlo`eni sredstva
od Buxetot na Republika Makedonija ili buxetite na edinicite na lokalnata samouprava
i javnite fondovi (vo natamo{niot tekst: javni sredstva) so koe e zgolemena negovata
vrednost, sopstvenikot na za{titenoto dobro e dol`en da gi nadomesti vlo`enite javni
sredstva.
(2) Visinata na nadomestokot se utvrduva so ogled na okolnostite
vo vreme na otu|uvaweto na za{titenoto dobro.
(3) Ako za visinata na nadomestokot ne se postigne soglasnost
me|u sopstvenikot i vlo`uva~ot, visinata na nadomestokot, na predlog na sopstvenikot
ili Republika Makedonija, odnosno edinicata na lokalnata samouprava ili javniot
fond, }e ja utvrdi nadle`niot sud vo vonparni~na postapka, koj so re{enie }e izre~e
i vospostavuvawe na zalo`no pravo na za{titenoto dobro za utvrdeniot iznos vo korist
na vlo`uva~ot.
Dopu{tawe za istra`uvawe i sproveduvawe na merki na za{tita
^len 132
(1) Imatelot na za{titenoto dobro e dol`en da dopu{ti dokumentirawe,
prou~uvawe, istra`uvawe i sproveduvawe na tehni~ko-za{titni i drugi merki na za{tita,
na javnata ustanova za za{tita i na drugo pravno lice, kako i na fizi~ko lice {to
za toa ima odobrenie od Upravata.
(2) Imatelot na dobroto za koe osnovano se pretpostavuva deka
pretstavuva kulturno nasledstvo e dol`en na nadle`nata javna ustanova za za{tita
da i dopu{ti dobroto da go pregleda, da gi izvr{i neophodnite istra`uvawa ili prou~uvawa
i tehni~ki, fotografski ili filmski da go snimi. Vo slu~aj na protivewe na imatelot,
Upravata mo`e so re{enie da mu nalo`i da go dopu{ti izvr{uvaweto na neophodnite
raboti.
(3) Kolekcioner i drug imatel na za{titena zbirka e dol`en na
nadle`nata javna ustanova za za{tita da ñ obezbedi dostapnost do inventarot
od ~lenot 123 stav (3) to~ka 1 na ovoj zakon.
(4) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, imatelot
ima pravo na nadomest vo smisla na ~len 125 na ovoj zakon:
1. Ako nastanala stvarna {teta kako rezultat na grubo nevnimanie,
nestru~no rabotewe ili otstapuvawe od utvrdeniot vid i obem na konkretnite za{titni
aktivnosti;
2. Ako rabotite se od pogolem obem ili traat vo podolg period,
kontinuirano ili so prekini, poradi {to dobroto ne mo`e normalno da se upotrebuva,
odnosno koristi za svojata namena, vo celost ili prete`en
3. Ako rabotite se od takva priroda {to negovoto li~no prisustvo
e neophodno vo podolg period (denguba).
Otstapuvawe na za{titeni dobra za kulturni manifestacii
^len 133
(1) Pri organizirawe na pozna~ajni kulturni manifestacii, osobeno
izlo`bi, imatelot na za{titenoto dobro e dol`en, po barawe na nadle`nata javna ustanova
za za{tita, da go otstapi opredelenoto dobro da se koristi za taa cel.
(2) Nadle`nata ustanova od stavot (1) na ovoj ~len i imatelot
na za{titenoto dobro vo takov slu~aj sklu~uvaat dogovor so koj, pokraj drugite dogovorni
obvrski, se predviduva davawe na garancii za slu~aj na o{tetuvawe, uni{tuvawe, kra`ba
ili is~eznuvawe na dobroto (bankarska garancija, osiguruvawe vo dru{tvoto za osiguruvawe
i sli~no) i rokot za vra}awe na dobroto. Na barawe na imatelot, so dogovorot se
opredeluva i visinata na nadomestokot za takvoto ograni~uvawe, kako i na~inot na
nadomestuvaweto.
(3) Imatelot na za{titenoto dobro mo`e da pobara, za procenata
na vrednosta, za potrebata od koristewe na dobroto, za merkite za osiguruvawe na
dobroto i za visinata na nadomestokot za otstapuvawe da odlu~i Upravata.
(4) Site tro{oci vo vrska so vakvoto koristewe na dobroto gi
podnesuva organizatorot na manifestacijata od stavot (1) na ovoj ~len.
(5) Ako imatelot na za{titenoto dobro odbie da go otstapi dobroto
za celta od stavot (1) na ovoj ~len, na barawe na organizatorot na manifestacijata,
Upravata mo`e so re{enie da mu nalo`i na imatelot privremeno da i go otstapi dobroto
na nadle`nata ustanova za za{tita.
(6) @albata protiv re{enieto od stavot (5) na ovoj ~len ne go
zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
(7) Dol`nosta na imatelot na za{titenoto dobro utvrdena vo stavot
(1) na ovoj ~len ne go vklu~uva kulturnoto nasledstvo vo opasnost.
Ovozmo`uvawe dostapnost na za{titeno dobro na javnosta na poseben
na~in
^len 134
(1) Imatelot na za{titeno dobro e dol`en, vrz osnova na re{enie
na Upravata, da ovozmo`i dostapnost na za{titenoto dobro na javnosta na poseben
na~in, ako toa, so ogled na prirodata i namenata na dobroto, e potrebno zaradi zadovoluvawe
na kulturnite potrebi na gra|anite ili za postignuvawe na drugi celi vo javen interes.
(2) Dostapnosta vo smisla na stavot (1) na ovoj ~len podrazbira,
osobeno: razgleduvawe na nedvi`noto dobro vo opredeleno vreme i na opredelen na~in
na poseta, poseben na~in na eksponirawe na dvi`nite dobra na samoto mesto ili nivno
prenesuvawe na drugo soodvetno mesto i sli~no.
(3) Ako poradi merkata opredelena vo smisla na stavot (1) od
ovoj ~len imatelot na za{titenoto dobro trpi {teta, toj ima pravo na nadomestok
od ~lenot 125 na ovoj zakon.
(4) Kulturnoto nasledstvo vo opasnost ne mo`e da bide predmet
na merkata od stavot (1) na ovoj ~len.
Izvestuvawe na noviot imatel za statusot i re`imot na za{titenoto
dobro
^len 135
(1) Imatelot na za{titeno dobro e dol`en da go izvesti noviot
imatel deka takvoto dobro e pod praven re`im na za{tita, kako i za merkite {to ne
se izvr{eni ili {to treba da bidat izvr{eni vo opredelen rok.
(2) Dol`nosta od stavot (1) na ovoj ~len go vklu~uva i zapoznavaweto
na noviot imatel so postoeweto na eventualni obvrski po osnov na zalo`no pravo ili
ot{tetni, eksproprijacioni, restitucioni i drugi sli~ni barawa ili postapki vo vrska
so za{titenoto dobro.
Oddel 3
POSEBNI OGRANI^UVAWA
Opredeluvawe staratel na za{titeno dobro
^len 136
(1) Ako imatelot na za{titeno dobro ne postapuva spored odredbite
na ovoj zakon, odnosno nebre`no go ~uva ili nestru~no go odr`uva za{titenoto dobro,
taka {to postoi opasnost dobroto da bide o{teteno ili uni{teno, pa ni po predupreduvaweto
ne go promeni svojot odnos kon za{titenoto dobro, Upravata mo`e, po predlog na nadle`nata
javna ustanova za za{tita, so re{enie da opredeli toa dobro da mu se dade na upravuvawe
na staratel opredelen za taa cel.
(2) Staratelot e dol`en da gi prezeme site merki potrebni za
~uvawe i odr`uvawe na toa za{titeno dobro. Merkite {to go nadminuvaat redovnoto
odr`uvawe, staratelot mo`e da gi prezeme samo po prethodno odobrenie na Upravata.
(3) Vo slu~ajot od stavot (2) na ovoj ~len, tro{ocite za odr`uvaweto
na za{titenoto dobro {to ne gi nadminuvaat prihodite ili drugite materijalni koristi
od dobroto, pa|aat na tovar na negoviot imatel, a privremeno gi namiruva Upravata,
so pravo na povrat na sredstvata od imatelot. Vonrednite tro{oci se na tovar na
Upravata.
(4) Upravata }e go razre{i staratelot ako imatelot na za{titenoto
dobro doka`e deka obezbedil uslovi za pravilno ~uvawe i odr`uvawe na dobroto.
(5) Merkata od stavot (1) na ovoj ~len se prezema i koga imatelot
na za{titenoto dobro ne e poznat ili koga privremeno go napu{til za{titenoto dobro.
(6) Se smeta deka imatelot privremeno go napu{til za{titenoto
dobro vo slu~aj koga negovoto prestojuvali{te ne e poznato, a nema ovlasten zastapnik,
poradi {to Upravata ne e vo mo`nost da go izvesti za negovite obvrski, najdocna
vo rok od {est meseci od denot na obidot za prvoto dostavuvawe na izvestuvaweto.
Ako imatelot ostane nepoznat tri godini za dvi`no dobro, odnosno deset godini za
nedvi`no dobro, se smeta deka za{titenoto dobro e trajno napu{teno.
Prenesuvawe na dvi`no dobro zaradi za{tita
^len 137
(1) Ako dvi`noto dobro ne e dovolno za{titeno na mestoto na koe
se nao|a, a negoviot imatel objektivno ne e vo sostojba da ja obezbedi potrebnata
za{tita, Upravata mo`e, po predlog na nadle`nata javna ustanova za za{tita, so re{enie
da opredeli dobroto da se predade na privremeno ~uvawe i koristewe na nadle`nata
javna ustanova za za{tita ili da se prenese na drugo mesto kade {to }e bide podobro
za{titeno do obezbeduvaweto na potrebnite uslovi za negovo ~uvawe.
(2) So re{enieto od stavot (1) na ovoj ~len se opredeluva i na
~ij tovar se tro{ocite za prenesuvaweto, ~uvaweto i odr`uvaweto na za{titenoto dobro.
(3) Merkata od stavot (1) na ovoj ~len mo`e da se opredeli i
vo slu~aj koga na drug na~in ne mo`e na javnosta da i se obezbedi dostapnost na
za{titenoto dobro (~len 134).
(4) Ako poradi merkata vo smisla na stavovite (1) i (3) na ovoj
~len imatelot trpi {teta, toj ima pravo na nadomestok od ~lenot 125 na ovoj zakon.
Opredeluvawe na~in i cel na koristeweto na za{titenoto dobro
^len 138
(1) Ako so redovna upotreba ili koristewe na za{titenoto dobro
mu se nanesuvaat {teti, Upravata mo`e so re{enie da go zadol`i negoviot imatel upotrebata,
odnosno koristeweto na dobroto da go vr{i na opredelen na~in ili za opredeleni celi.
(2) Ako poradi merkata od stavot (1) na ovoj ~len imatelot na
za{titenoto dobro trpi {teta, toj ima pravo na nadomestok vo smisla na ~lenot
125 na ovoj zakon, osven vo slu~aj koga {tetata e vo vid na ispu{tena korist poradi
za~uvuvaweto na izvornata namena na dobroto.
Vra}awe vo porane{nata sostojba
^len 139
(1) Ako imatelot predizvika {teta na za{titenoto dobro so upotrebuvawe
{to e sprotivno na opredelenata namena ili so postapuvawe {to e sprotivno na propi{aniot
re`im na za{tita ili ako {tetata nastanala poradi neizvr{uvawe, nenavremeno ili
nesovesno izvr{uvawe na nalo`enata merka na za{tita, Upravata mo`e so re{enie da
go zadol`i imatelot vo opredelen rok da ja vospostavi porane{nata sostojba ili da
gi nadomesti tro{ocite za toa.
(2) Ako imatelot ne postapi spored re{enieto vo opredeleniot
rok, vra}aweto vo porane{na sostojba }e go izvr{i opredelenata ustanova za za{tita,
vrz osnova na re{enie na Upravata, na tovar na imatelot.
(3) @albata protiv re{enieto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len
ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.
Pravo na prvenstveno kupuvawe
^len 140
(1) Pravo na prvenstveno kupuvawe na za{titeno dobro ima Republika
Makedonija, preku Upravata.
(2) Sopstvenikot koj{to ima namera da go prodade za{titenoto
dobro e dol`en prvo da go ponudi na Upravata. Sopstvenikot e dol`en vo ponudata
da ja navede cenata i drugite uslovi na proda`bata.
(3) Upravata e dol`na vo rok od 30 dena od denot na dostavuvaweto
na ponudata, pismeno da go izvesti sopstvenikot dali ja prifa}a ponudata ili nema
da go realizira pravoto na prvenstveno kupuvawe.
(4) Dokolku Upravata ja prifati ponudata, dol`na e iznosot na
cenata, koja spored ponudata treba da ja plati vo gotovo, vo rokot od 30 dena od
denot na dostavuvawe na ponudata da go deponira kaj osnovniot sud ili kaj notar,
i toa spored mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta, odnosno spored mestoto na `iveali{teto
na ponuduva~ot dokolku se raboti za dvi`no dobro.
(5) Po istekot na rokot za prifa}awe na ponudata, odnosno za
deponirawe na iznosot na cenata, sopstvenikot mo`e da go prodade za{titenoto dobro
na drugo lice po cena {to ne e poniska od onaa navedena vo ponudata i pod uslovi
koi za kupuva~ot ne se popovolni od onie sodr`ani vo ponudata.
(6) Republika Makedonija ima pravo na prvenstveno kupuvawe i
vo slu~aj na prisilna proda`ba na za{titeno dobro, i toa spored dadenata ponuda
vo postapka za prisilna proda`ba {to e najpovolna za sopstvenikot na dobroto.
(7) Nadle`niot sud {to ja sproveduva postapkata za prisilna proda`ba
e dol`en za nea da ja izvesti Upravata, odnosno za denot na javnata proda`ba najmalku
osum dena pred da pristapi kon prisilnata proda`ba na za{titenoto dobro.
Realizirawe na pravoto na prvenstveno kupuvawe
^len 141
(1) Ako sopstvenikot go prodade za{titenoto dobro, a prethodno
ne go ponudil na proda`ba na Republika Makedonija ili ako go prodade po cena poniska
od onaa vo ponudata dostavena do Upravata ili pod uslovi {to za kupuva~ot se popovolni
od onie vo ponudata, ili ako dobroto e prodadeno vo postapka za prisilna proda`ba,
a za nea Upravata ne e izvestena, Republika Makedonija ima pravo so tu`ba protiv
prodava~ot i kupuva~ot da bara poni{tuvawe na dogovorot za proda`ba i sopstvenikot
da postapi spored odredbite od ~lenot 140 na ovoj zakon, odnosno Republika Makedonija
da se smeta za kupuva~ na dobroto prodadeno vo postapkata za prisilna proda`ba.
(2) Tu`bata od stavot (2) na ovoj ~len mo`e da se podnese vo
rok od 90 dena od denot koga Upravata dobila soznanie za izvr{enata proda`ba, a
najdocna vo rok od pet godini od denot na sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba.
(3) Republika Makedonija mo`e da bara vo rokovite od stavot
(2) na ovoj ~len, dogovorot za proda`ba da se poni{ti i koga toj dogovor prividno
e sklu~en vo vid na podarok ili koga iznosot na cenata ili drugite uslovi na proda`ba
se prividni, a vistinskata cena i drugite uslovi na dogovorot se popovolni za kupuva~ot
od onie sodr`ani vo ponudata dostavena do Upravata.
(4) Republika Makedonija ima pravo da bara poni{tuvawe na dogovorot
za proda`ba ako vo tu`bata navede deka go kupuva za{titenoto dobro po cena i po
drugite uslovi po koi e toa prodadeno i ako najdocna vo rok od sedum dena po podnesuvaweto
na tu`bata, deponira iznos vo visina na vistinskata cena na dogovorot za proda`ba
na dobroto, odnosno iznosot od cenata {to spored sklu~eniot dogovor stasal za pla}awe
po denot na podnesuvawe na tu`bata.
(5) Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovorot za proda`ba prestanuvaat
pravata na kupuva~ot i treti lica steknati vrz osnova na poni{teniot dogovor za
za{titenoto dobro, bez ogled dali steknuva~ot bil sovesen.
Oddel 4
ZALO@NO PRAVO I EKSPROPRIJACIJA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Zalo`no pravo
^len 142
(1) Zaradi obezbeduvawe naplata na sredstvata vlo`eni vo za{titeno
dobro, koi pretstavuvaat izdatoci od Buxetot na Republika Makedonija vo slu~aite
od ~lenot 130 stavovi (3) i (4), ~lenot 136 stav (3) i ~lenot 139 stav (2) na ovoj
zakon, se zasnova zakonsko zalo`no pravo vo korist na Republika Makedonija.
(2) Zaradi obezbeduvawe na pobaruvaweto na nadomestokot za vlo`enite
sredstva vo smisla na ~lenot 131 na ovoj zakon se sklu~uva dogovor za zasnovawe
zalo`no pravo (zalog ili hipoteka) me|u vlo`uva~ot i imatelot na za{titenoto dobro.
Eksproprijacija
^len 143
(1) Se smeta deka postoi javen interes i poradi toa mo`e da se
izvr{i eksproprijacija na nedvi`nost koja pretstavuva za{titeno dobro, vklu~uvaj}i
i druga nedvi`nost vo za{titeno podra~je, dokolku:
1. Sopstvenikot na nedvi`nosta nema mo`nost ili interes da obezbedi
sproveduvawe na propi{anite merki, pa poradi toa postoi opasnost za{titenoto dobro
da bide o{teteno ili uni{teno;
2. Na drug na~in ne mo`at da se vr{at arheolo{ki istra`uvawa
i iskopuvawa ili da se sprovedat merki na za{tita;
3. Potrebno e nedvi`nosta da se revitalizira i da se vklopi so
nova namena vo urbana, ruralna ili prirodna celina opredelena so prostoren, odnosno
urbanisti~ki plan ili da se izvr{i obnovuvawe i ureduvawe na za{titenoto podra~je,
a toa ne mo`e da se postigne preku vlo`uvawe sredstva od Buxetot na Republika Makedonija
na na~in propi{an so ovoj zakon;
4. Potrebno e za{titenoto dobro da se osposobi i koristi za kulturni
dejnosti, a sopstvenikot ne e vo mo`nost toa da go sprovede i
5. Na drug na~in ne mo`e da se ovozmo`i ili su{testveno da se
olesni prou~uvaweto na za{titenoto dobro ili da se ovozmo`i negova dostapnost na
po{irokata javnost.
(2) Postapkata za eksproprijacija se poveduva po predlog na Ministerstvoto
za kultura.
(3) Za pravoto na pravi~en nadomestok za ekspropriranata nedvi`nost,
za pretpostavkite za celosna ili delumna eksproprijacija, postapkata i drugite pra{awa
{to ne se uredeni so ovoj zakon se primenuvaat propisite za eksproprijacija.
Glava VI
ORGANIZACIJA NA ZA[TITATA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Oddel 1
UPRAVA ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Osnovawe i status na Upravata
^len 144
(1) Za vr{ewe na upravnite, stru~nite i drugi raboti od oblasta
na za{titata na kulturnoto nasledstvo se osnova Uprava za za{tita na kulturnoto
nasledstvo, kako organ vo sostav na Ministerstvoto za kultura.
(2) Upravata ima svojstvo na pravno lice.
Nadle`nost na Upravata
^len 145
(1) Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo:
1. Vodi upravna postapka po predmeti od oblasta na za{titata
na kulturnoto nasledstvo i donesuva upravni akti soglasno so ovoj zakon;
2. Gi podgotvuva aktite od oblasta na za{titata na kulturnoto
nasledstvo {to gi donesuva Ministerstvoto za kultura;
3. U~estvuva vo upravni i drugi postapki, povrzani so kulturnoto
nasledstvo i negovata za{tita, {to gi vodat drugi nadle`ni organi, vo slu~aite utvrdeni
so ovoj i drug zakon;
4. Pokrenuva inicijativi i poveduva postapki pred nadle`ni organi,
za raboti {to se od javen interes za kulturnoto nasledstvo i negovata za{tita;
5. Ja sledi i analizira sostojbata na kulturnoto nasledstvo i
predlaga akti i merki za ostvaruvawe, razvoj i unapreduvawe na negovata za{tita;
6. Vodi centralna evidencija i posebni nacionalni inventari na
kulturnoto nasledstvo, vo smisla na ovoj zakon i ratifikuvanite me|unarodni dogovori;
7. Vr{i klasificirawe spored Nacionalnata klasifikacija na kulturnoto
nasledstvo;
8. Go vodi Nacionalniot registar na kulturnoto nasledstvo;
9. Gi vr{i rabotite povrzani so vospostavuvaweto, organiziraweto
i razvojot na Informativniot sistem za kulturnoto nasledstvo na Republika Makedonija;
10. Vr{i raboti na bezbednosna za{tita i za{tita na kulturnoto
nasledstvo vo slu~aj na vooru`en sudir i prirodni nepogodi;
11. Vr{i raboti na za{tita od fizi~ko o{tetuvawe zabrzano od
zagaduvaweto i unapreduvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina vo za{titenite podra~ja;
12. Upravuva so kulturnoto nasledstvo vo dr`avna sopstvenost,
za koe pravoto na koristewe ne mu e dadeno na drug nositel na toa pravo ili za koe
ne e dadena koncesija;
13. Gi vr{i rabotite vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto na
prvenstveno kupuvawe, utvrduvaweto na pravi~nite nadomestoci, visinata na nagradata
za slu~ajno otkritie, obezbeduvaweto po pat na hipoteka i drugi raboti od imotno-pravna
priroda od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo;
14. Podgotvuva planovi i programi za za{tita na kulturnoto nasledstvo
soglasno so ovoj zakon ;
15. Ja sledi primenata na ratifikuvanite me|unarodni dogovori
od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo, predlaga i prezema aktivnosti
za ostvaruvawe na pravata i obvrskite {to proizleguvaat od niv i podgotvuva nacionalni
izve{tai za nivnata primena;
16. Gi vr{i rabotite na inspekciskiot nadzor nad sproveduvaweto
na propisite za za{tita na kulturnoto nasledstvo soglasno so ovoj zakon;
17. Gi vodi rabotite vo vrska so me|unarodnata sorabotka i pomo{
vo oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo i
18. Vr{i drugi raboti od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo
od nadle`nosta na Ministerstvoto za kultura, utvrdeni so ovoj i drug zakon.
(2) Za vr{ewe na rabotite od svojata nadle`nost Upravata mo`e
da osnova komisii i drugi sovetodavni i stru~ni tela, kako i da anga`ira eksperti
za odredeni pra{awa.
(3) Na aktite {to gi donesuva Upravata po `alba odlu~uva Ministerstvoto
za kultura.
Oddel 2
USTANOVI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
2.1. Ustanovi za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo
Nacionalen konzervatorski centar
^len 146
(1) Nacionalniot konzervatorski centar e mati~na nacionalna ustanova
za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.
(2) Nacionalniot konzervatorski centar vo smisla na stavot
(1) na ovoj ~len gi vr{i slednive mati~ni funkcii:
1. Vodi mati~na evidencija za za{titenite i nedvi`nite dobra
za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo;
2. Vr{i stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
3. Vr{i konzervatorski nadzor nad izveduvaweto raboti na neposredna
za{tita od strana na nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
4. Ja koordinira rabotata na ustanovite za za{tita vo dejnosta
i im ja uka`uva potrebnata stru~na pomo{;
5. Se gri`i za unapreduvawe na dejnosta;
6. Se gri`i za usovr{uvawe na stru~nite kadri vo dejnosta;
7. Podnesuva predlozi i dava stru~ni mislewa vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon i po barawe na nadle`nite dr`avni organi;
8. Vr{i raboti na centralna laboratorija za fizi~ko-hemiski i
biohemiski ispituvawa;
9. Vr{i raboti na centralna informativno-dokumentaciska slu`ba
za nedvi`noto kulturno nasledstvo i
10. Vr{i drugi mati~ni funkcii utvrdeni so zakon.
(3) Nacionalniot konzervatorski centar vr{i stru~ni raboti na
za{tita za nedvi`noto kulturno nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe.
(4) Nacionalniot konzervatorski centar, pokraj rabotite od stavovite
(2) i (3) na ovoj ~len, gi vr{i i slednive raboti:
1. Gi prou~uva, istra`uva i so nau~ni metodi gi obrabotuva pra{awata
od oblasta na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo;
2. Izrabotuva stru~ni elaborati za valorizacija i revalorizacija
na nedvi`nite dobra;
3. Izrabotuva za{titno-konzervatorski osnovi za potrebite na
prostornite i urbanisti~kite planovi;
4. Vr{i arheolo{ki istra`uvawa na objektite {to se predmet na
konzervacija;
5. Vr{i konzervatorski istra`uvawa i drugi istra`uva~ki raboti
za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo;
6. Izrabotuva konzervatorski proekti;
7. Vr{i stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od drugi ovlasteni pravni i fizi~ki lica;
8. Vr{i i organizira izveduvawa na konzervatorsko-restavratorski
i drugi raboti na neposredna za{tita, ureduvawe i prezentacija na za{titenite nedvi`ni
dobra;
9. Vr{i konzervatorski i drug vid stru~en nadzor nad sproveduvaweto
na merkite za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo soglasno so ovoj zakon;
10. Vr{i stru~ni ekspertizi i procena na {teta na za{titenite
nedvi`ni dobra;
11. Dava stru~na pomo{ na imatelite na za{titenite dobra;
12. Izdava publikacii i vr{i popularizacija na nedvi`noto kulturno
nasledstvo i negovata za{tita i
13. Vr{i i drugi raboti {to mu se staveni vo nadle`nost so ovoj
i drug zakon.
(5) Rabotite od stavot (4) to~ki 2,3,5,6,8,10 i 11 na ovoj ~len,
koga tie ne se odnesuvaat na kulturnoto nasledstvo od isklu~itelno zna~ewe, kako
i od to~kite 7 i 9 od stavot 4 na ovoj ~len, Nacionalniot konzervatorski centar
gi vr{i kako nadle`en konzervatorski centar, ako za podra~jeto na koe se nao|a nedvi`noto
dobro ne e osnovan konzervatorski centar.
(6) Nacionalniot konzervatorski centar vr{i neposredna za{tita
i na dvi`no kulturno nasledstvo koe mu e dovereno od nadle`nata javna ustanova za
za{tita ili od drug imatel na takvo dobro.
(7) Nacionalniot konzervatorski centar upravuva so nedvi`noto
kulturno nasledstvo vo dr`avna sopstvenost, za koe mu e preneseno pravoto na koristewe.
Konzervatorski centri
^len 147
(1) Konzervatorskiot centar e nacionalna ustanova za za{tita
na nedvi`noto kulturno nasledstvo.
(2) Konzervatorski centar se osnova za podra~je so pogolem broj
nedvi`ni dobra od golemo zna~ewe ili so zna~itelna koncentracija na drugo nedvi`no
kulturno nasledstvo.
(3) Konzervatorski centar soglasno so zakon mo`e da se osnova
ako se ispolneti slednive uslovi:
1. Da se obezbedeni osnovni sredstva za rabota;
2. Da se obezbedeni finansiski sredstva za trajno vr{ewe na dejnosta
i
3. Da ima najmalku po edno stru~no lice so zavr{eno visoko obrazovanie
od oblasta na arhitekturata, arheologijata, likovnite tehniki, istorijata na umetnosta,
istorijata i etnologijata, od koi najmalku edno lice so status na ovlasten istra`uva~
i dve lica so status na ovlasten konzervator.
(4) Konzervatorski centar, za podra~jeto za koe e osnovan, gi
vr{i rabotite od ~lenot 146 stav (4) na ovoj zakon.
(5) Konzervatorskiot centar gi vr{i i rabotite od ~lenot 146
stavovi (6) i (7) na ovoj zakon.
Ustanovi za upravuvawe so za{titeni podra~ja
^len 148
(1) Republikata mo`e soglasno so zakon i pod uslovi utvrdeni
vo ~lenot 147 stav (3) na ovoj zakon, da osnova posebni ustanovi za upravuvawe i
sproveduvawe na merki za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo vo dr`avna sopstvenost,
osobeno za pogolemi ili pozna~ajni za{titeni podra~ja.
(2) Ustanovite od stavot (1) na ovoj ~len, za celta i nedvi`noto
kulturno nasledstvo za koe se osnovani:
1. Vr{at stru~ni raboti za odr`uvawe, ureduvawe i koristewe;
2. Sproveduvaat merki za neposredna za{tita;
3. Vr{at prezentacija i popularizacija;
4. Donesuvaat planovi za upravuvawe i za{tita;
5. Obezbeduvaat dokumentacija za sostojbata i promenite na za{titenoto
dobro;
6. Izrabotuvaat konzervatorski proekti;
7. Predlagaat merki od nadle`nost na drugi organi i ustanovi
za za{tita i
8. Vr{at drugi raboti kako imateli, vo soglasnost so ovoj zakon
i aktot za osnovawe.
2.2. Ustanovi za za{tita na dvi`no kulturno nasledstvo
Muzejski ustanovi
^len 149
(1) Za{titata na arheolo{kite, etnolo{kite, istoriskite, umetni~kite
i tehni~kite predmeti spored vidot i podra~jeto za koe se osnovani, ja vr{at javni
muzejski ustanovi za za{tita na dvi`no kulturno nasledstvo.
(2) Za podra~je i vid na dvi`no kulturno nasledstvo za koe ne
e osnovana ustanova od stavot (1) na ovoj ~len rabotite na za{tita vo smisla na
ovoj zakon gi vr{i nadle`nata mati~na ustanova za za{tita od stavot (3) na ovoj
~len.
(3) Nadle`na mati~na ustanova za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo od stavot (1) na ovoj ~len e Muzejot na Makedonija-Skopje.
(4) Za muzejskite ustanovi koi nemaat status na javni ustanovi
za za{tita na dvi`no kulturno nasledstvo se primenuvaat odredbite na ovoj zakon,
{to se odnesuvaat na imatelite na za{titenite dobra, dokolku so zakon poinaku ne
e opredeleno.
(5) Muzejskite ustanovi od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len,
spored vidot na dobrata i podra~jeto za koe se nadle`ni, gi vr{at slednive raboti:
1. Gi prou~uvaat, istra`uvaat i so nau~ni metodi gi obrabotuvaat
pra{awata od oblasta na za{titata na dvi`noto kulturno nasledstvo;
2. Izrabotuvaat stru~ni elaborati za valorizacija i revalorizacija
na dvi`nite dobra;
3. Vr{at arheolo{ki istra`uvawa;
4. Vr{at konzervatorski istra`uvawa i drugi istra`uva~ki raboti
za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo;
5. Izrabotuvaat konzervatorski proekti;
6. Vr{at stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od drugi ovlasteni pravni i fizi~ki lica;
7. Vr{at i organiziraat izveduvawa na konzervatorsko-restavratorski
i drugi raboti na neposredna za{tita i prezentacija na za{titenite dvi`ni dobra;
8. Vr{at konzervatorski i drug vid stru~en nadzor nad sproveduvaweto
merki za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo;
9. Vr{at stru~ni ekspertizi i procena na {teta na za{titenite
dvi`ni dobra;
10. Davaat stru~na pomo{ na imatelite na za{titenite dobra;
11. Izdavaat publikacii i vr{at popularizacija na dvi`noto kulturno
nasledstvo i negovata za{tita i
12. Vr{at i drugi raboti {to im se staveni vo nadle`nost so ovoj
i drug zakon.
Mati~na muzejska ustanova
^len 150
Muzejot na Makedonija -
1. Vr{i stru~ni raboti na za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo
od isklu~itelno zna~ewe;
2. Vodi mati~na evidencija za za{titenite i dvi`nite dobra za
koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo;
3. Vr{i stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
4. Vr{i konzervatorski nadzor nad izveduvaweto raboti na neposredna
za{tita od strana na nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
5. Ja koordinira rabotata na ustanovite za za{tita vo dejnosta
i im ja uka`uva potrebnata stru~na pomo{;
6. Se gri`i za unapreduvawe na dejnosta;
7. Se gri`i za usovr{uvawe na stru~nite kadri vo dejnosta;
8. Podnesuva predlozi i dava stru~ni mislewa vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon i po barawe na nadle`nite dr`avni organi;
9. Vr{i raboti na centralnata laboratorija za fizi~ko-hemiski
i biohemiski ispituvawa;
10. Vr{i raboti na centralna informativno-dokumentaciska slu`ba
za dvi`noto kulturno nasledstvo i
11. Vr{i drugi mati~ni funkcii utvrdeni so zakon.
Bibliote~ni ustanovi
^len 151
(1) Za{titata na bibliote~nite dobra, spored podra~jeto za koe
se osnovani ja vr{at javni bibliote~ni ustanovi za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo.
(2) Za podra~je za koe ne e osnovana ustanova od stavot (1) na
ovoj ~len, rabotite na za{tita vo smisla na ovoj zakon gi vr{i nadle`nata mati~na
ustanova za za{tita od stavot (3) na ovoj ~len.
(3) Nadle`na mati~na ustanova za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo od stavot (1) na ovoj ~len e Nacionalnata i univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski"-
(4) Za bibliote~nite ustanovi koi nemaat status na javni ustanovi
za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo se primenuvaat odredbite na ovoj zakon
{to se odnesuvaat na imatelite na za{titeni dobra dokolku so zakon poinaku ne e
opredeleno.
(5) Bibliote~nite ustanovi od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len
za podra~jeto za koe se nadle`ni gi vr{at slednive raboti:
1. Gi prou~uvaat, istra`uvaat i so nau~ni metodi gi obrabotuvaat
pra{awata od oblasta na za{titata na bibliote~nite dobra;
2. Izrabotuvaat stru~ni elaborati za valorizacija i revalorizacija
na bibliote~nite dobra;
3. Vr{at konzervatorski istra`uvawa i drugi istra`uva~ki raboti
za za{tita na bibliote~nite dobra;
4. Izrabotuvat konzervatorski proekti;
5. Vr{at stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od drugi ovlasteni pravni i fizi~ki lica;
6. Vr{at i organiziraat izveduvawa na konzervatorsko-restavratorski
i drugi raboti na neposredna za{tita i prezentacija na za{titenite bibliote~ni dobra;
7. Vr{at konzervatorski i drug vid stru~en nadzor nad sproveduvaweto
merki za za{tita na bibliote~nite dobra;
8. Vr{at stru~ni ekspertizi i procena na {teta na za{titenite
bibliote~ni dobra;
9. Davaat stru~na pomo{ na imatelite na bibliote~nite dobra;
10. Izdavaat publikacii i vr{at popularizacija na bibliote~nite
dobra i nivnata za{tita i
11. Vr{at i drugi raboti {to im se staveni vo nadle`nost so ovoj
i drug zakon.
Mati~na bibliote~na ustanova
^len 152
Nacionalnata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski"
-
1. Vr{i stru~ni raboti na za{tita na bibliote~nite dobra od isklu~itelno
zna~ewe;
2. Vodi mati~na evidencija za za{titenite i bibliote~nite dobra
za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo;
3. Vr{i stru~na kontrola na konzervatorski proekti izraboteni
od nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
4. Vr{i konzervatorski nadzor nad izveduvaweto raboti na neposredna
za{tita od strana na nadle`nite nacionalni ustanovi za za{tita vo dejnosta;
5. Ja koordinira rabotata na ustanovite za za{tita vo dejnosta
i im ja uka`uva potrebnata stru~na pomo{;
6. Se gri`i za unapreduvawe na dejnosta;
7. Se gri`i za usovr{uvawe na stru~nite kadri vo dejnosta;
8. Podnesuva predlozi i dava stru~ni mislewa vo slu~aite utvrdeni
so ovoj zakon i po barawe na nadle`nite dr`avni organi;
9. Vr{i raboti na centralnata laboratorija za fizi~ko-hemiski
i biohemiski ispituvawa;
10. Vr{i raboti na centralnata informativno-dokumentaciska slu`ba
za bibliote~ni dobra i
11. Vr{i drugi mati~ni funkcii utvrdeni so zakon.
Kinote~na ustanova
^len 153
(1) Za{titata na kinote~nite dobra vo smisla na ovoj zakon ja
vr{i Kinotekata na Republika Makedonija, kako nacionalna ustanova za za{tita.
(2) Kinotekata na Republika Makedonija gi vr{i slednive raboti:
1. Gi prou~uva, istra`uva i so nau~ni metodi gi obrabotuva pra{awata
od oblasta na za{titata na kinote~nite dobra;
2. Izrabotuva stru~ni elaborati za valorizacija i revalorizacija
na kinote~nite dobra;
3. Vr{i konzervatorski istra`uvawa i drugi istra`uva~ki raboti
za za{tita na kinote~nite dobra;
4. Izrabotuva konzervatorski proekti;
5. Vr{i stru~na kontrola na konzervatorskite proekti izraboteni
od drugi ovlasteni pravni i fizi~ki lica;
6. Vr{i i organizira izveduvawa na konzervatorsko-restavratorski
i drugi raboti na neposredna za{tita i prezentacija na kinote~nite dobra;
7. Vr{i konzervatorski i drug vid stru~en nadzor nad sproveduvaweto
merki na za{tita na kinote~nite dobra;
8. Vr{i stru~ni ekspertizi i procena na {teta na kinote~nite
dobra;
9. Dava stru~na pomo{ na imatelite na kinote~nite dobra;
10. Izdava publikacii i vr{i popularizacija na kinote~nite dobra
i nivnata za{tita i
11. Vr{i i drugi raboti {to i se staveni vo nadle`nost so ovoj
i drug zakon.
(3) Kinotekata pokraj rabotite od stavot (2) na ovoj ~len gi
vr{i i slednive raboti:
1. Se gri`i za unapreduvawe na dejnosta;
2. Se gri`i za usovr{uvawe na stru~nite kadri vo dejnosta i
3. Vr{i raboti na centralna informativno-dokumentaciska slu`ba
za kinote~nite dobra.
Oddel 3
DRUGI NADLE@NI I OVLASTENI SUBJEKTI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
3.1. Upravna organizacija
Dr`aven arhiv
^len 154
(1) Za{titata na arhivskata gra|a kako dvi`no kulturno nasledstvo
ja vr{i Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija, vo soglasnost so zakon.
(2) Arhivot soglasno so ovoj zakon osobeno gi vr{i slednive raboti:
1. Vodi osnovna evidencija za arhivskata gra|a;
2. Izrabotuva elaborati za valorizacija i revalorizacija za arhivskata
gra|a od osobeno zna~ewe;
3. Donesuva re{enie za proglasuvawe na arhivska gra|a za kulturno
nasledstvo vo opasnost;
4. Vr{i konzervatorski istra`uvawa;
5. Izrabotuva konzervatorski proekti;
6. Vr{i konzervatorski raboti nad arhivskata gra|a;
7. Vr{i konzervatorski nadzor;
8. Prezema merki za bezbednosna za{tita na arhivskata gra|a i
9. Vr{i i drugi raboti {to mu se staveni vo nadle`nost so ovoj
i drug zakon.
3.2. Drugi ustanovi i drugi pravni lica
Ateljea, laboratorii i rabotilnici
^len 155
(1) Za vr{ewe raboti na neposredna za{tita na nedvi`noto i dvi`noto
kulturno nasledstvo i drugi stru~ni raboti od potesna specijalnost za opredelen
vid za{titeni dobra mo`e soglasno so zakon da se osnova lokalna i privatna ustanova
i drugo pravno lice (atelje, laboratorija, rabotilnica i drugo) .
(2) Ustanova i drugo pravno lice od stavot (1) na ovoj ~len mo`e
da se osnova dokolku:
1. Ima obezbedeno sredstva i oprema za rabota;
2. Ima najmalku tri lica so soodvetno visoko obrazovanie, od
koi edno lice so status na ovlasten konzervator i
3. Da e registrirana za vr{ewe dejnost na neposredna za{tita
na kulturnoto nasledstvo, i dejnosta da ja vr{i kako prete`na dejnost.
(3) Ustanovata i drugoto pravno lice od stavot (1) na ovoj ~len
mo`e da po~ne so rabota koga Ministerstvoto za kultura so re{enie }e utvrdi deka
se ispolneti uslovite od stavot (2) na ovoj ~len.
Ovlasteni subjekti za za{tita na fonote~nite dobra i na duhovnoto
kulturno nasledstvo
^len 156
Za vr{ewe raboti na evidentirawe, dokumentirawe, valorizacija,
kategorizacija, neguvawe i drugi oblici na stru~na za{tita na fonote~nite dobra
i na duhovnoto kulturno nasledstvo vo smisla na ovoj zakon, ministerot za kultura
mo`e, vo zavisnost od vidot na dobrata i prirodata na rabotite, so re{enie da opredeli
ovlasteni subjekti od redot na javnite ustanovi za za{tita ili od redot na nau~nite
i stru~nite ustanovi ili drugi pravni lica koi se registrirani za vr{ewe dejnost
ili raboti vo vrska so fonote~nite dobra ili so duhovnoto tvore{tvo.
Zdru`enija na gra|ani
^len 157
(1) Ministerstvoto za kultura mo`e so re{enie, na zdru`enija
na gra|ani od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo da im go doveri vr{eweto
na slednive javni ovlastuvawa:
1. Opredeleni raboti na ~uvawe i odr`uvawe na nedvi`no kulturno
nasledstvo vo dr`avna sopstvenost so koe upravuva;
2. Organizirawe javni tribini pri podgotvuvaweto na zakoni i
drugi propisi za kulturnoto nasledstvo, od negova nadle`nost;
3. Organizirawe javni i stru~ni raspravi po nacrti na akti za
proglasuvawe na kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe;
4. Konsultantski uslugi pri odlu~uvawe za pozna~ajni pra{awa
od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo;
5. Vklu~uvawe vo sledewe i analizirawe na primenata na nacionalnite
i relevantnite me|unarodni propisi od oblasta na za{titata;
6. Razvivawe na novi metodologii i mehanizmi za razvoj i unapreduvawe
na sistemot za za{tita na kulturnoto nasledstvo;
7. Realizirawe proekti od nacionalen interes za unapreduvawe
na za{titata na kulturnoto nasledstvo i
8. Drugi raboti vo soglasnost so ovoj i drug zakon.
(2) Davaweto i odzemaweto na javni ovlastuvawa vo smisla na stavot
(1) od ovoj ~len se vr{i soglasno so zakon.
Glava VII
NACIONALEN SOVET ZA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Osnovawe, status, sostav i mandat
^len 158
(1) Zaradi sledewe, ostvaruvawe i unapreduvawe na za{titata i
koristeweto na kulturnoto nasledstvo se osnova Nacionalen sovet za kulturnoto nasledstvo
kako sovetodavno i koordinativno telo na Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot
tekst: Nacionalen sovet).
(2) Nacionalniot sovet e sostaven od pretsedatel i 14 ~lenovi,
{to gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija.
(3) Ministerot za kultura, po slu`bena dol`nost e pretsedatel
na Nacionalniot sovet.
(4) ^lenovite na Nacionalniot sovet se imenuvaat od redot na
istaknati poedinci od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo i srodnite oblasti,
od MANU i univerzitetite, kako i od verskite zaednici i zdru`enijata od ovaa oblast.
(5) ^lenovite na Nacionalniot sovet se imenuvaat za period od
~etiri godini i mo`at u{te edna{ povtorno da bidat imenuvani.
Nadle`nost na Nacionalniot sovet
^len 159
(1) Nacionalniot sovet:
1. Gi razgleduva op{tite pra{awa vo vrska so za{titata na kulturnoto
nasledstvo i dava mislewe i preporaki za unapreduvawe na za{titata;
2. Predlaga nacionalna strategija za za{tita i koristewe na kulturnoto
nasledstvo;
3. Rasprava za spornite pra{awa vo vrska so za{titata na kulturnoto
nasledstvo i dava mislewe za nivno razre{uvawe;
4. Predlaga nacionalen akcionen plan za prevencija na kriminalitetot
protiv kulturnoto nasledstvo i go koordinira negovoto sproveduvawe;
5. Predlaga Prioritetna lista od ~lenot 110 na ovoj zakon;
6. Dava mislewe po predlozi za proglasuvawe na rezervirani arheolo{ki
zoni i kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe;
7. Dava mislewe za dislokacija, napu{tawe i urivawe na nedvi`no
kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe;
8. Dava mislewe za koristewe na nedvi`no kulturno nasledstvo
vo dr`avna sopstvenost po pat na koncesija;
9. Ja koordinira rabotata vo vrska so primenuvaweto na ratifikuvanite
me|unarodni dogovori za za{tita na kulturnoto nasledstvo i dava mislewe po nacionalnite
izve{tai {to Republika Makedonija gi dostavuva do me|unarodnite vladini organizacii;
10. Formira koordinativen odbor za za{tita na kulturni dobra
vo slu~aj na vooru`en sudir i drugi postojani i privremeni pomo{ni tela;
11. Donesuva delovnik za svojata rabota i
12. Vr{i i drugi raboti {to so zakon i drugi propisi mu se staveni
vo nadle`nost.
(2) Nacionalniot sovet podnesuva izve{taj za svojata rabota najmalku
edna{ godi{no do Vladata na Republika Makedonija.
Administrativni raboti
^len 160
Administrativnite raboti na Nacionalniot sovet gi vr{i Ministerstvoto
za kultura.
Glava VIII
STRU^NI ZVAWA
Sistem na stru~ni zvawa vo dejnostite za za{tita
^len 161
(1) Stru~nite raboti vo dejnostite za za{tita na kulturnoto nasledstvo
gi vr{at rabotnici so soodvetno sredno, vi{o i visoko obrazovanie za zaedni~ki i
posebni neizborni stru~ni zvawa i rabotnici so zaedni~ki i posebni izborni stru~ni
zvawa, utvrdeni so ovoj i zakonite za dejnostite za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo.
(2) So zakonite za dejnostite za za{tita na dvi`noto kulturno
nasledstvo se utvrduvaat neizborni i izborni stru~ni zvawa za stru~nite raboti:
1. Koi ne pripa|aat na rabotite od ~lenot 162 stavovi (3) i
(4) na ovoj zakon i
2. ^ija specifi~nost proizleguva od vidot na dvi`noto kulturno
nasledstvo.
(3) Stru~nite zvawa utvrdeni vo smisla na stavot (2) na ovoj
~len, spored svojot rang, soodvetstvuvaat so onie {to se utvrdeni so ovoj zakon.
(4) Stru~nite zvawa vo dejnostite za za{tita na kulturnoto nasledstvo
se osnova za:
1. Sistematizirawe na rabotite i rabotnite zada~i po rabotni
mesta i stepeni na zvawa vo ramkite na rabotnite mesta;
2. Rasporeduvawe na rabotnicite na rabotni mesta i davawe ovlastuvawa
za vr{ewe na opredeleni raboti i
3. Ostvaruvawe na prava soglasno so zakon i kolektiven
dogovor.
Zaedni~ki stru~ni zvawa
^len 162
(1) Zaedni~ki neizborni stru~ni zvawa soglasno so ~lenot 161
stav (1) na ovoj zakon se smetaat:
1. Laborant, konzervator-tehni~ar i dokumentator - tehni~ar,
za raboti so soodvetno sredno obrazovanie;
2. Vi{ laborant, vi{ konzervator-tehni~ar i vi{ dokumentator-tehni~ar,
za raboti so soodvetno vi{o obrazovanie i
3. Konzervator i dokumentator, za raboti so soodvetno visoko
obrazovanie.
(2) Zaedni~ki izborni stru~ni zvawa vo smisla na ~lenot 161 stav
(1) na ovoj zakon se smetaat:
1. Vi{ konzervator i vi{ dokumentator i
2. Konzervator-sovetnik i dokumentator-sovetnik.
(3) Stru~nite zvawa od stavovite (1) i (2) so isklu~ok na onie
{to se predmetni za rabotite od stavot (4) na ovoj ~len, se odnesuvaat na stru~nite
rabotnici vo spomeni~kata dejnost, kako i na onie koi vo celost ili vo prete`en
del vr{at raboti na neposredna za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo.
(4) Stru~nite zvawa od stavovite (1) i (2), so isklu~ok na onie
{to se predmetni vo smisla na stavot (3) na ovoj ~len, se odnesuvaat isklu~itelno
na stru~ni rabotnici koi vo celost ili vo prete`en del vr{at raboti na dokumentirawe,
obrabotka, ~uvawe i izdavawe na dokumentacijata za za{titenite dobra, odnosno vo
informativno-dokumentacionite slu`bi na javnite ustanovi za za{tita.
Posebni izborni stru~ni zvawa
^len 163
Vo dejnostite za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo, pokraj
onie od ~lenot 160 mo`at da bidat utvrdeni, bez ograni~uvawe vo pogled na nazivot,
posebni izborni stru~ni zvawa kako {to se:
1. Kustos, vi{ kustos i kustos-sovetnik, vo muzejskata dejnost;
2. Bibliotekar, vi{ bibliotekar i bibliotekar-sovetnik, vo bibliote~nata
dejnost i
3. Filmolog, vi{ filmolog i filmolog-sovetnik, vo kinote~nata
dejnost.
Uslovi za izbor i preizbor vo stru~ni zvawa
^len 164
(1) Vo zvaweto vi{ konzervator i vi{ dokumentator mo`e da bide
izbrano lice koe ima:
1. Zavr{eno magisterski studii od soodvetnata oblast ili najmalku
deset godini rabota kako konzervator, odnosno dokumentator i
2. Objaveni ili poznati stru~ni raboti za unapreduvawe na za{titata
na kulturnoto nasledstvo od potesnoto podra~je za koe se izbira i
3. Sposobnost za samostojno organizirawe na stru~nata rabota.
(2) Vo zvaweto konzervator-sovetnik i dokumentator-sovetnik mo`e
da bide izbrano lice koe ima:
1. Doktorat na nauki od soodvetnata oblast ili deset godini rabota
kako vi{ konzervator, odnosno vi{ dokumentator i
2. Istaknati objaveni ili poznati stru~ni raboti od posebno zna~ewe
za unapreduvawe na za{titata na kulturnoto nasledstvo od potesnoto podra~je za koe
se izbira.
(3) Licata izbrani vo zvawata od stavovite (1) i (2) na ovoj
~len se preizbiraat po istekot na sekoja petta godina.
(4)
Nadle`nost i postapka za izbor i preizbor vo stru~no zvawe
^len 165
(1) Izborot i preizborot vo stru~nite zvawa od ~lenot 164 na
ovoj zakon go vr{i Ministerstvoto za kultura, vrz osnova na ocena na recenziona
komisija.
(2) Postapka za izbor i preizbor vo stru~no zvawe se poveduva
po barawe na zainteresiraniot stru~en rabotnik. Postapka za preizbor mo`e da se
povede i na inicijativa na direktorot na javnata ustanova za za{tita ili od strana
na organot na upravuvawe na javnata ustanova za za{tita, najdocna vo rok od tri
meseci pred istekot na rokot za preizbor.
(3) Recenzionata komisija od stavot (1) na ovoj ~len se sostoi
od najmalku trojca ~lenovi, izbrani od redot na licata koi go imaat najmalku istoto
zvawe za koe se vr{i izbor, odnosno preizbor ili imaat soodvetno nau~no zvawe. Pove}e
od polovinata od ~lenovite na komisijata ja so~inuvaat lica od istoto stru~no podra~je
vo dejnosta za za{tita vo koja se izbira kandidatot.
(4) Recenzionata komisija podnesuva pismen izve{taj vo rok opredelen
so aktot za nejzinoto formirawe.
(5) Izve{tajot od stavot (4) na ovoj ~len sodr`i biografski podatoci
za kandidatot, pregled i ocena na negovata stru~na rabota i ocena za ispolnetosta
na uslovite za izbor, odnosno preizbor.
(6) Postapkata za izbor i preizbor vo stru~no zvawe trae najdolgo
tri meseci.
(7) Odredbite od stavovite (1), (2), (3), (4), (5) i (6) na ovoj
~len se odnesuvaat i na izborot, odnosno preizborot vo soodvetnite posebni izborni
stru~ni zvawa vo dejnostite za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo, dokolku
so odnosniot zakon za dejnosta ne e opredeleno poinaku.
Soodvetnost i opis
^len 166
Ministerot za kultura so op{t akt ja utvrduva soodvetnosta na
vidot na obrazovanieto i opisot na zaedni~kite i posebnite stru~ni zvawa od ~lenovite
162 i 163 na ovoj zakon.
Glava IX
INSPEKCISKI NADZOR
Inspektori za kulturno nasledstvo
^len 167
(1) Inspekciskiot nadzor za sproveduvawe na ovoj zakon i drugite
propisi od oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo, so isklu~ok na inspekciskiot
nadzor vo nadle`nost na Arhivot, go vr{i Upravata preku inspektori za kulturno nasledstvo
(vo natamo{niot tekst: inspektor).
(2) Inspektor mo`e da bide lice so soodvetno visoko obrazovanie
i rabotno iskustvo vo oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo od najmalku
~etiri godini.
(3) Inspektorot ima legitimacija.
(4) Obrazecot na legitimacijata i na~inot na nejzinoto izdavawe
gi propi{uva ministerot za kultura.
Ovlastuvawa na inspektorot
^len 168
(1) Vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor, inspektorot e ovlasten:
1. Da ostvari uvid vo sostojbata na za{titenite dobra i nivnoto
~uvawe, odr`uvawe i koristewe, kako i vo vr{eweto na arheolo{kite, konzervatorskite
i drugi istra`uvawa, izveduvaweto na rabotite na neposredna za{tita i sproveduvaweto
na drugi merki na za{tita i vo izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi i da bara
potrebni podatoci za toa;
2. Da izvr{i kontrola na vodeweto na evidenciite, inventarnite
i drugi javni knigi za za{titenite dobra i ~uvaweto, dostapnosta i koristeweto na
dokumentacijata, vklu~uvaj}i gi registrite i dokumentite za potekloto na dobrata;
3. Da naredi izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi i na propi{ana
merka i otstranuvawe na utvrdeni nedostatoci ili nepravilnosti;
4. Da zabrani sproveduvawe na nezakonski merki ili drugi dejstvija
{to se izvr{uvaat bez prethodna soglasnost ili dozvola, odnosno odobrenie ili sprotivno
na uslovite utvrdeni so niv;
5. Da podnese prekr{o~ni i krivi~ni prijavi.
6. Da naredi fizi~ko, tehni~ko i drugo obezbeduvawe na za{titeni
dobra dokolku postoi opasnost od nivno o{tetuvawe i uni{tuvawe;
7. Da podnese predlog za odzemawe na licenca ili druga izdadena
dozvola, odnosno odobrenie ili predlog za povlekuvawe na prethodna soglasnost i
odobrenie, izdadeni spored odredbite na ovoj zakon;
8. Vremeno da odzeme za{titeno dvi`no dobro koe e steknato so
vr{ewe na krivi~no delo ili prekr{ok i
9. Vr{i i drugi raboti propi{ani so zakon.
(2) Inspektorot e ovlasten bez prethodno najavuvawe, vo sekoe
vreme da vleze vo prostoriite i da pristapi na mestata kade {to se vr{i dejnosta
na javnata ustanova za za{tita ili rabotite na drugo ovlasteno pravno lice.
Dol`nosti na inspektorot
^len 169
Vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost inspektorot e dol`en:
1. Vedna{ da go izvesti direktorot na javnata ustanova za za{tita,
odnosno odgovornoto lice na drugo ovlasteno pravno lice, za vr{eweto na nadzorot;
2. Da sostavi zapisnik za izvr{eniot uvid, vo koj }e bide sodr`ana
konstatiranata sostojba i merkite {to gi prezema, odnosno ~ie izvr{uvawe go nalo`uva;
3. Zapisnikot da go dostavi do organot na upravuvawe i organot
na rakovodewe na pravnoto lice, odnosno imatelot na za{titenoto dobro;
4. Da ja izvesti bez odlagawe nadle`nata inspekcija, odnosno
nadle`niot organ, ako utvrdi povreda na zakon ili drug propis ~ie sproveduvawe e
vo nivna nadle`nost i
5. Vedna{ da podnese barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka
ili krivi~na prijava, ako povredata na zakonot, odnosno propisot pretstavuva prekr{ok
ili krivi~no delo.
Ovozmo`uvawe na inspekciskiot nadzor
^len 170
Javnata ustanova za za{tita i ovlastenoto pravno lice ~ie rabotewe
e predmet na nadzorot, kako i imatelot na za{titenoto dobro dol`ni se na inspektorot:
1. Da mu ovozmo`at nepre~eno vr{ewe na uvidot vo sostojbata,
rabotata i aktite;
2. Da mu ja stavat na uvid potrebnata dokumentacija i
3. Da mu gi dadat baranite podatoci i izvestuvawa.
Re{enie na inspektorot
^len 171
(1) Ako konstatira nepravilnosti, nedostatoci ili drugi povredi
na zakon, odnosno propis, inspektorot donesuva re{enie so koe gi opredeluva merkite
i rokot za nivno izvr{uvawe, kako i rokot vo koj odgovornoto lice e dol`no da go
izvesti inspektorot za otstranuvaweto na nepravilnostite, odnosno nedostatocite.
(2) Protiv re{enieto na inspektorot mo`e da se izjavi `alba do
Ministerstvoto za kultura, vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto.
(3) @albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.
(4) Vo vr{eweto na rabotite od inspekciskiot nadzor, inspektorite
postapuvaat spored pravilata na upravnata postapka.
Glava X
KAZNENI ODREDBI
^len 172
(1) So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni
za prekr{ok pravno lice, ako:
1. Vr{i arheolo{ki istra`uvawa bez dozvola na Upravata (~len
55 stav (1));
2. Vedna{ ne gi zapre rabotite i ne prezeme merki za obezbeduvawe
na arheolo{koto nao|ali{te ili ne gi za~uva otkrienite predmeti na mestoto i vo
sostojbata vo koja se najdeni pri slu~ajno otkritie (~len 65 stav (1) to~ki 2 i
3);
3. Ne pribavi soglasnost na proektna dokumentacija za nedvi`no
kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe (~len 75 stav (1));
4. Vr{i premestuvawe na nedvi`no kulturno nasledstvo bez Odluka
na Vladata na Republika Makedonija ili bez odobrenie na Upravata (~len 76 stavovi
(4) i (5));
5. Napu{ti zagrozeno kulturno nasledstvo bez soglasnost na nadle`niot
organ ili bez da izvr{i celosno istra`uvawe, dokumentirawe i prezemawe na neophodnite
merki na spasuvawe (~len 77);
6. Izvr{i urivawe na dotraeno kulturno nasledstvo bez soglasnost
na nadle`niot organ (~len 78);
7. Vr{i konzervatorski istra`uvawa bez odobrenie od Upravata,
vo slu~aite koga e potrebno takvo odobrenie (~len 82 stav (3));
8. Izveduva raboti na neposredna za{tita bez konzervatorsko odobrenie
(~len 87 stav (1));
9. Ne go proveri potekloto na dvi`noto dobro ili ne ja izvesti
Upravata, odnosno organot za vnatre{ni raboti za sekoja somnitelna ponuda za otkup
(~len 92 stavovi (1) i (2));
10. Kako predmet na kolekcija ima za{titeno dobro od doma{no
i stransko poteklo steknato na na~in sprotiven na zakon (~len 93 stav (2) to~ka
1);
11. Kako predmet na kolekcija ima za{titeno dobro vklu~eno vo
javna zbirka (~len 93 stav (2) to~ka 2);
12. Kako predmet na kolekcija ima za{titeno dobro {to e integralen
13. Kako predmet na kolekcija ima arheolo{ki predmet (~len
93 stav 3);
14. Ne izvr{i merka na bezbednosna za{tita na kulturnoto nasledstvo
(~len 102 stav (1));
15. Ne prezeme merki na za{tita i spasuvawe na kulturnoto nasledstvo
vo slu~aj na vooru`en sudir ili prirodna nepogoda (~len 107 stav (1));
16. Ne izvr{i vra}awe vo porane{nata sostojba, po predizvikana
{teta na kulturnoto nasledstvo vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon (~len 139 stav
(1)) i
17. Ne ovozmo`i uvid na inspektorot (~len 170).
(2) So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari }e se kazni za
prekr{ok od stavot( 1) na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
(3) So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari za prekr{ok od
stavot (1) to~ki 1, 2, 3,7,8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 17 na ovoj ~len }e se
kazni trgovec-poedinec.
(4) So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari za prekr{ok od
stavot (1) to~ki 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9,10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 i 17 na ovoj
~len }e se kazni fizi~ko lice.
(5) Za prekr{okot od stavot (1) to~ki 2, 3, 5, 9, 10 11, 12 i
13 na ovoj ~len, na pravnoto lice i na fizi~koto lice mo`e da mu se izre~e merka
na bezbednost odzemawe na predmeti {to pretstavuvaat za{titeno dvi`no dobro koe
e steknato so izvr{uvawe na prekr{okot.
(6) Za prekr{ok od stavot (1) to~ki 1, 3, 4, 6, 7, 8 i 14 na
ovoj ~len , na pravno lice mo`e da mu se izre~e i merka na bezbednost zabrana na
vr{ewe na dejnosta vo traewe od {est meseca do dve godini.
^len 173
(1) So pari~na kazna od 100.000 do 200.000 denari }e se kazni
za prekr{ok pravno lice, ako:
1. Ne vodi uredna dokumentacija i evidencija za arheolo{kite
istra`uvawa i merkite na za{tita {to gi prezema (~len 59 stav (1) to~ka 1);
2. Ne obezbedi ~uvawe i odr`uvawe na arheolo{koto nao|ali{te
i naodite (~len 59 stav (1) to~ka 2);
3. Ne prezema soodvetni merki na za{tita i naodite gi ostava
otkrieni ili izlo`eni na otvoreno vo tekot na arheolo{kite iskopuvawa (~len 59 stav
(1) to~ka 3);
4. Ne vr{i ili ne organizira vr{ewe na konzervatorski raboti
na nao|ali{teto ili naodite za vreme na istra`uvawata (~len 59 stav (1) to~ka
4);
5. Ne gi prezema neophodnite merki za tehni~ko obezbeduvawe na
nao|ali{teto i ureduvawe na negovata neposredna okolina pred napu{taweto na terenot
(~len 59 stav (2) to~ka 1);
6. Ne ja vrati prethodnata sostojba na terenot na koj se vr{eni
arheolo{kite istra`uvawa, pred napu{taweto na terenot, ako nao|ali{teto ne se konzervira
ili prezentira (~len 59 stav (2) to~ka 2);
7. Vo opredeleniot rok ne podnese izve{taj za arheolo{kite istra`uvawa
(~len 59 stav (3) to~ka 1);
8. Vo opredeleniot rok ne ja predade finalnata dokumentacija
za arheolo{kite istra`uvawa (~len 59 stav (3) to~ka 2);
9. Vo opredeleniot rok ne gi objavi rezultatite od arheolo{kite
istra`uvawa (~len 59 stav (3) to~ka 3);
10. Ne gi predade dvi`nite naodi na opredeleniot muzej vo utvrdenite
zakonski rokovi (~len 59 stav (3) to~ka 4);
11. Ne go po~ituva pravoto na nau~na sopstvenost (~len 62 stav
(2) to~ki 2 i 3);
12. Upotrebuva metal-detektori i druga oprema za detekcija pri
arheolo{ki istra`uvawa, bez odobrenie za upotreba ili takvata oprema ja upotrebuva
za vr{ewe ili pottiknuvawe na nezakonski iskopuvawa (~len 63 stavovi (1) i
(3));
13. Ne gi predade slu~ajno otkrienite predmeti, zemeni od mestoto
kade {to se najdeni ili ne gi prezema neophodnite merki da se obezbedi nivna za{tita
od propa|awe ili otu|uvawe (~len 65 stav (2) to~ka 1);
14. Ne gi dade relevantnite podatoci vo vrska so mestoto, polo`bata
na predmetite, vremeto na slu~ajnoto otkrivawe i okolnostite pod koi toa e napraveno
(~len 65 stav (2) to~ka 2);
15. Za izrabotka na nacrtot na prostoren i urbanisti~ki plan
koristi za{titno-konzervatorski osnovi {to ne se odobreni i uredno zavereni od Upravata
(~len 71 stav (6));
16. Ne podnese izve{taj za izvr{enite konzervatorski istra`uvawa
i ne ja predade finalnata dokumentacija vo rokovite opredeleni so zakon (~len
84);
17. Ne izvr{i stru~na kontrola na konzervatorski proekt (~len
86 stav (1));
18. Ne postapi po zabele{kite dadeni vo izve{tajot za izvr{enata
stru~na kontrola na konzervatorskiot proekt (~len 86 stav (5));
19. Ne vr{i konzervatorski nadzor nad izveduvaweto na rabotite
na neposredna za{tita (~len 89 stav (1));
20. Ne gi otstrani konstatiranite nedostatoci po zabele{kite
dadeni pri priemot na izvedenite raboti (~len 91 stav (7));
21. Ne ja izvesti nadle`nata ustanova za za{tita za sekoj nabaven
predmet, pred negovoto pu{tawe vo proda`ba ili ne dostavi mese~en izve{taj za izvr{enata
proda`ba na antikviteti, umetni~ki i drugi predmeti na kolekcii (~len 94 stav
(2) to~ka 1);
22. Ne obezbedi isprava za otka`uvawe od pravoto na prvenstveno
kupuvawe na za{titeno dobro (~len 94 stav (2) to~ka 2);
23. Vr{i razmena i otstapuvawe na za{titeni dvi`ni dobra bez
odobrenie na Upravata (~len 95 stav (3));
24. Ne donese plan za preventivna za{tita i itna akcija vo slu~aj
na nezakonski dejstvija (~len 104 stav (1)).
25. Ne prijavi kulturno nasledstvo ili dobra za koe osnovano
se pretpostavuva deka pretstavuva kulturno nasledstvo, kako i fakti~ka ili pravna
promena na za{titeno dobro po negovoto prijavuvawe, vo rokot utvrden so ovoj zakon
(~len 129);
26. Ne postapuva so za{titenoto dobro kako dobar doma}in, odnosno
ne go ~uva, po~ituva, odr`uva ili na vreme ne gi prezema propi{anite merki na za{tita
(~len 130 stav (1));
27. Ne gi nadomesti vlo`enite javni sredstva vo slu~aj na otu|uvawe
na za{titeno dobro (~len 131 stav (1));
28. Ne dopu{ti dokumentirawe, prou~uvawe, istra`uvawe i sproveduvawe
na merki na za{tita vo slu~ai koga e izdadeno odobrenie od Upravata (~len 132 stavovi
(1) i (2));
29. Ne otstapi kulturno nasledstvo na privremeno koristewe za
potrebi na kulturni manifestacii (~len 133 stav (1));
30. Ne ovozmo`i dostapnost na kulturnoto nasledstvo na javnosta
na poseben na~in (~len 134 stavovi (1) i (2));
31. Ne go po~ituva pravoto na prvenstveno kupuvawe (~len 140
stav (1)).
(2) So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari }e se kazni za
prekr{ok od stavot (1) na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
(3) So pari~na kazna od 10. 000 do 40.000 denari za prekr{ok
od stavot (1) na ovoj ~len }e se kazni trgovec-poedinec.
(4) So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari za prekr{ok od
stavot (1) na ovoj ~len }e se kazni fizi~ko lice.
(5) Za prekr{okot od stavot (1) to~ki 3, 13, 21, 23, 25 i
26, na ovoj ~len, na pravnoto lice i na fizi~koto lice mo`e da mu se izre~e merka
na bezbednost odzemawe na predmeti {to pretstavuvaat za{titeno dvi`no dobro koe
e steknato so izvr{uvawe na prekr{okot.
(6) Za prekr{ok od stavot (1) to~ki 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8,
9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 21, 23 i 24 na ovoj ~len, na pravno lice mo`e da
mu se izre~e i merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na dejnosta vo traewe od {est
meseca do dve godini.
^len 174
(1) So pari~na kazna od 50.000 do 150.000 denari }e se kazni
za prekr{ok pravno lice, ako:
1. Ne gi vodi evidenciite za kulturnoto nasledstvo i dobrata
za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuva kulturno nasledstvo, propi{ani
so ovoj zakon (~len 34);
2. Ne podnese prijava za registracija na kulturno nasledstvo
za{titeno ex lege (~len 46 stav (1) to~ka 1);
3. Ne izvr{i ozna~uvawe na nedvi`no kulturno nasledstvo so znak
za za{tita ili ozna~uvaweto ne go izvr{i vo opredeleniot rok (~len 48 stav
(2));
4. Ne izvr{i ozna~uvawe na nedvi`no kulturno nasledstvo i na
specijalen transport na dvi`no kulturno nasledstvo vo opredeleni slu~ai ili ozna~uvaweto
go izvr{i bez odobrenie od Upravata (~len 48 stav 3);
5. Ne ja informira javnosta za tekot na arheolo{kite istra`uvawa
(~len 59 stav (1) to~ka 5);
6. Ne ovozmo`i razgleduvawe na nao|ali{teto i naodite od strana
na ovlasteni lica (~len 59 stav (1) to~ka 6);
7. Istaknuva firmi, reklami, tabli, plakati i drugi izvestuvawa
na za{titeno nedvi`no dobro bez odobrenie na Upravata (~len 80);
8. Ne poka`e i izdade uredna isprava za sopstvenost na za{titenoto
dobro {to go prodava (~len 94 stav (2) to~ka 3);
9. Ne go izvesti kupuva~ot za mo`nosta za zabrana na izvoz na
kupenoto dobro (~len 94 stav (2) to~ka 4);
10. Ne ja izvesti Upravata za vra}awe vo zemjata na iznesenoto
za{titeno dobro i za negovata sostojba vo koja se nao|a (~len 96 stav (5));
11. Vo opredeleniot rok ne prijavi uvoz na dvi`no kulturno nasledstvo
(~len 99);
12. Ne utvrdi soodvetni merki za namaluvawe na {tetni posledici
od zagaduvawe na kulturnoto nasledstvo (~len 111 stav (1) to~ka 3);
13. Ne prezeme merki za unapreduvawe na kvalitetot na `ivotnata
sredina vo za{titenite podra~ja (~len 112 stav (1));
14. Vr{i stopanska dejnost vo nedvi`no kulturno nasledstvo ili
vo drugo nedvi`no dobro za{titeno spored odredbite na ovoj zakon bez prethodno odobrenie
od Upravata (~len 121 stav (1));
15. Koristi ime ili oblik na kulturno nasledstvo za komercijalni
celi bez odobrenie na Upravata (~len 122);
16. Ne dade stru~na pomo{ na imatel na za{titeno dobro vo itni
slu~ai (~len 123 stav (5));
17. Ne primi na privremeno ~uvawe dvi`no kulturno nasledstvo
za koe imatelot ima pravo na deponirawe (~len 128 stav (1)) i
18. Ne go izvesti noviot imatel na za{titenoto dobro za statusot
i re`imot na za{tita na takvoto dobro, kako i za eventualni obvrski po druga pravna
osnova (~len 135).
(2) So pari~na kazna od 5.000 do 20.000 denari }e se kazni za
prekr{ok od stavot (1) na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
(3) So pari~na kazna od 5.000 do 30.000 denari za prekr{ok od
stavot (1) to~ki 8, 9, 10, 11 i 18 na ovoj ~len }e se kazni trgovec - poedinec.
(4) So pari~na kazna od 5.000 do 20.000 denari za prekr{ok od
stavot (1) to~ki 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 i 18 na ovoj ~len }e se kazni fizi~ko lice.
(5) Za prekr{okot od stavot 1 to~ki 8, 9 i 11 na ovoj ~len ,
na pravnoto lice i na fizi~koto lice mo`e da mu se izre~e i merka na bezbednost
odzemawe na predmeti {to pretstavuvaat za{titeno dvi`no dobro koe e steknato so
izvr{uvawe na prekr{okot.
Glava XI
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
Oddel 1
PREODNI ODREDBI
Valorizacija i revalorizacija na spomenicite na kulturata
^len 175
(1) Postapkite za utvrduvawe svojstvo na spomenik na kulturata
za dvi`ni i nedvi`ni dobra zapo~nati spored propisite {to va`ele pred primenata
na ovoj zakon, }e bidat zavr{eni spored odredbite na ovoj zakon.
(2) Spomenicite na kulturata ~ie svojstvo e utvrdeno so re{enie
na nadle`niot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata spored propisite {to
va`ele do primenata na ovoj zakon, ostanuvaat pod za{tita kako kulturno nasledstvo,
do zavr{uvaweto na postapkata za nivna revalorizacija soglasno so ovoj zakon.
(3) Revalorizacijata vo smisla na stavot (2) od ovoj ~len se
vr{i vo rok od tri godini za nedvi`ni, odnosno edna godina za dvi`ni spomenici na
kulturata, smetano od denot na primenata na ovoj zakon.
(4) Revalorizacijata na spomenicite na kulturata od stavot
(2) na ovoj ~len se vr{i spored posebna programa {to ja donesuva Ministerstvoto
za kultura.
(5) Re{enijata od stavot (2) na ovoj ~len ostanuvaat vo sila
do donesuvaweto na soodvetniot akt vo postapkata za revalorizacija na spomenicite
na kulturata.
Revalorizacija na oddelni prirodni retkosti
^len 176
(1) Memorijalnite spomenici na prirodata i drugite integralni
dobra, sozdadeni od ~ovekot i prirodata, za{titeni kako prirodna retkost spored
propisite {to va`ele do primenata na ovoj zakon, ostanuvaat pod za{tita kako prirodno
nasledstvo do nivnoto revalorizirawe kako kulturno nasledstvo, odnosno kulturni
predeli vo smisla na ovoj zakon.
(2)
(3) Revalorizacijata na integralnite dobra od stavot (1) na ovoj
~len se vr{i vo rok od tri godini od denot na primenata na ovoj zakon, ako so zakon
od oblasta na za{titata na prirodnoto nasledstvo ne e opredelen poinakov rok na
preoden re`im.
(4) Ministerstvata za kultura i za za{tita na `ivotnata sredina
i prostornoto planirawe gi razgrani~uvaat dobrata od stavovite (1) i (2) na ovoj
~len i utvrduvaat Spisok na prirodni retkosti za revalorizacija kako kulturni predeli.
(5) Elaboratite za revalorizacija na dobrata vo Spisokot od stavot
(4) na ovoj ~len gi izrabotuvaat zaedni~ki timovi, formirani so re{enie na ministerstvata
za kultura i za za{tita na `ivotnata sredina i prostornoto planirawe.
Otpo~nuvawe so rabota na Upravata
^len 177
(1) Upravata po~nuva so rabota so denot na imenuvaweto na direktorot.
(2) Vladata na Republika Makedonija vo rok od 30 dena od denot
na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e go imenuva direktorot na Upravata.
(3) Vo rok od 30 dena od denot na otpo~nuvaweto so rabota na
Upravata }e se donesat aktite za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesta
na Upravata.
(4) Upravata gi prezema i gi rasporeduva rabotnicite na zavodite
za za{tita na spomenicite na kulturata od ~lenot 178 na ovoj zakon i na oddelni
ustanovi za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo, vo soglasnost so aktite od
stavot (3) na ovoj ~len, vo rok od {est meseca od denot na vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon.
(5) So denot na primenata na ovoj zakon, Upravata ja prezema
potrebnata dokumentacija, arhivata i drugi sredstva za delot od nadle`nosta na Upravata
od zavodite za za{tita na spomenicite na kulturata od ~lenot 178 na ovoj zakon i
na oddelni ustanovi za za{tita na dvi`noto kulturno nasledstvo.
Reorganizacija na zavodite za za{tita na spomenicite na kulturata
^len 178
(1) So denot na primenata na ovoj zakon:
1. Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata
prodol`uva so rabota kako Nacionalen konzervatorski centar, so nadle`nost i za op{tinite
za koi ne se osnovani konzervatorski centri;
2. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata na grad
3. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i Naroden muzej
vo Ohrid, prodol`uva so rabota kako Konzervatorski centar-Ohrid, so nadle`nost,
za podra~jeto na op{tinite Ohrid, Bel~i{ta, Kosel, Me{ei{ta, Lukovo, Delogo`di,
Labuni{ta, Vele{ta, Vev~ani i Struga;
4. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite
retkosti, muzej i galerija vo
5. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite
retkosti i muzej vo Prilep, prodol`uva so rabota kako Konzervatorski centar-Prilep,
so nadle`nost za podra~jeto na op{tinite Prilep, Dolneni, Topol~ani, Krivoga{tani,
Vitoli{te, Kru{evo i @ito{e;
6. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite
retkosti i Naroden muzej vo [tip, prodol`uva so rabota kako Konzervatorski centar-[tip,
so nadle`nost za podra~jeto na op{tinite [tip, Karbinci, Radovi{, Kon~e, Podare{,
Sveti Nikole, Lozovo, Ko~ani, ^e{inovo, Oble{evo, Zrnovci i Orizari i
7. Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite
retkosti i muzej vo Strumica, prodol`uva so rabota kako Konzervatorski centar-Strumica,
so nadle`nost za podra~jeto na op{tinite Strumica, Novo Selo, Vasilevo, Bosilevo,
Kukli{, Murtino, Valandovo, Gevgelija, Miravci, Bogdanci i Star Dojran.
(2) Zavodite od stavot (1) na ovoj ~len, so novite nazivi i nadle`nosti
utvrdeni so ovoj zakon, prodol`uvaat so rabota so rabotnicite koi ne gi prezema
Upravata, a vo Ohrid,
(3) Ustanovite od stavot (1) to~ki 1 i 2 na ovoj ~len }e ja usoglasat
svojata organizacija vo rok od {est meseca, a ustanovite od to~kite 3, 4, 5, 6 i
7 na istiot stav, svojata organizacija }e ja usoglasat vo rok od edna godina od
denot na primenata na ovoj zakon.
(4) Nacionalniot konzervatorski centar i konzervatorskite centri
utvrdeni vo stavot (1) na ovoj ~len prodol`uvaat da rabotat kako nacionalni ustanovi
za za{tita.
(5) Muzeite od stavot (2) na ovoj ~len prodol`uvaat so rabota
kako nacionalni ustanovi za za{tita, do utvrduvawe na nivniot status soglasno so
zakon.
(6) Rasporeduvaweto na rabotnicite i ureduvaweto na pra{awata
vo vrska so opremata, inventarot i drugite raboti, arhivata, dokumentacijata sredstvata
za rabota i drugite sredstva na ustanovite od stavot (1) to~ki 3,4,5,6 i 7 na ovoj
~len }e se izvr{i vo rok od {est meseca od denot na primenata na ovoj zakon.
Opredeluvawe na ovlasteni subjekti za za{tita na fonote~ni dobra
i na duhovno kulturno nasledstvo
^len 179
Ministerot za kultura vo rok od 30 dena od denot na primenata
na ovoj zakon }e gi opredeli pravnite lica od ~lenot 156 na ovoj zakon.
Osnovawe na Nacionalniot sovet
^len 180
Nacionalniot sovet }e se osnova vo rok od 30 dena od denot na
primenata na ovoj zakon.
Podzakonski akti
^len 181
Propisite ~ie donesuvawe e predvideno so ovoj zakon }e se donesat
najdocna vo rok od osum meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Stru~ni zvawa
^len 182
(1) Na licata koi do denot na primenata na ovoj zakon se zdobile
so zvawe vi{ konzervator i konzervator-sovetnik soglasno so Zakonot za za{tita na
spomenicite na kulturata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 24/73 i 42/76 i
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93) zdobienoto zvawe
im se priznava.
(2) Postapkite za zdobivawe na zvawata vi{-konzervator i konzervator-sovetnik
zapo~nati spored propisite {to va`ele pred primenata na ovoj zakon, }e se zavr{at
spored odredbite na ovoj zakon.
Oddel 2
ZAVR[NI ODREDBI
Prestanuvawe na postojniot zakon
^len 183
So denot na primenata na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot
za za{tita na spomenicite na kulturata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj
24/73 i 42/76 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93).
Vleguvawe vo sila na Zakonot i po~etok na primena na Zakonot
^len 184
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1
januari 2005 godina.