ZAKON ZA SUDOVITE

Objaven vo "Slu`ben vesnik na R.M." broj 36/95 od 27 juli 1995 god.

^len 1

Sudskata vlast ja vr{at Vrhovniot sud na Republika Makedonija, apelacionite sudovi i osnovnite sudovi osnovani so ovoj zakon.

^len 2

Sudovite se samostojni i nezavisni dr`avni organi. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot i ja obezbeduvaat primenata na pravoto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava.

^len 3

Celite i funkciite na sudstvoto opfa}aat:

a) nepristrasno primenuvawe na pravoto bez ogled na polo`bata i svojstvoto na strankite;

b) unapreduvawe, vo ramkite na sudskata funkcija, na za{titata i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi i

v) pravna sigurnost i sozdavawe uslovi na sekoj ~ovek da `ivee bezbedno vo ramkite na primenata na pravoto.

^len 4

Vo ostvaruvaweto na svoite celi i funkcii sudovite se vrzani edinstveno za Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.

Sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost.

^len 5

Sudot odlu~uva vo so zakon propi{ana postapka za:

- pravata na gra|anite i pravno zasnovanite interesi;

- sporovite me|u gra|anite i drugite pravni subjekti;

- kaznivite dela i

- drugi raboti {to so zakon se staveni vo nadle`nost na sudot.

^len 6

Sudovite gi {titat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako i pravata na drugite pravni subjekti dokolku toa spored Ustavot ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Na gra|anite i drugite pravni subjekti im se garantira sudska za{tita vo odnos na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite insti-tucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

^len 7

Sekoj ima pravo na ednakov pristap pred sudovite vo za{titata na negovite prava i pravno zasnovanite interesi.

Sekoj ima pravo na zakonito, nepristrasno, ~esno i vo razumen rok sudewe.

Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~en pristapot pred sudovite poradi nedostig na materijalni sredstva.

^lsn 8

Sudot se povikuva na sudska nadle`nost samo koga so zakon izri~no e predvidena nadle`nost za re{avawe na konkretno barawe na drug dr`aven organ.

Sudot ne mo`e da otfrli barawe za ostvaruvawe na opredeleno pravo so obrazlo`enie deka postoi pravna praznina i dol`en e da odlu~uva po nego.

^lsn 9

Nikoj ne e izzemen od sudskata vlast, osven koga so Ustavot i so me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se utvrdeni slu~ai na imunitet pred sudskata vlast.

^len 10

Postapkata pred sudot se ureduva so zakon.

Postapkata pred sudot se zasnova osobeno vrz slednive na~ela:

- zakonitost,

- ramnopravnost na strankite,

- pravi~nost,

- javnost,

- kontradiktornost,

- dvostepenost,

- zbornost,

- usnost,

- neposrednost,

- pravo na odbrana, odnosno zastapuvawe,

- slobodna ocena na dokazite,

- utvrduvawe na materijalnata vistina i

- ekonomi~nost.

So zakonite za oddelnite postapki poblisku se ureduvaat na~elata na postapkite, na~inite na nivnoto ostvaruvawe i eventualnoto otstapuvawe kaj oddelni na~ela.

^len 11

Se zabranuva sekoj oblik na vlijanie vrz sudijata vo vrska so sudeweto, a posebno javno istapuvawe zaradi vlijanie vrz tekot i ishodot na sudskata postapka.

Vo primenata na pravoto sudijata ne e vrzan za pravnoto mislewe na povisokiot sud.

^len 12

Sudot podnesuva inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe na soglasnosta na zakonot so Ustavot koga vo postapkata }e se postavi pra{awe za negova soglasnost so Ustavot.

Koga sudot }e smeta deka zakonot {to treba da se primeni vo konkretniot slu~aj ne e vo soglasnost so Ustavot, a ustavnite odredbi ne mo`at direktno da se primenat, }e zastane so postapkata do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Protiv odlukata so koja se zastanuva so postapkata, strankata ima pravo na `alba. Postapkata po `albata e itna.

^len 13

Sudskite odluki se izrekuvaat vo imeto na gra|anite na Rspublika Makedonija.

Pravosilnata sudska odluka ima neprikosnoveno dejstvo.

Sudskata odluka mo`e da ja menuva ili ukinuva samo nadle`en sud i vo postapka propi{ana so zakon.

Sudskite odluki se zadol`itelni za site pravni i fizi~ki lica i imaat pogolema sila vo odnos na odlukite na koj i da e drug organ.

Sekoj e dol`en da ja po~ituva pravosilnata i izvr{nata sudska odluka pod zakana na zakonski sankcii.

^len 14

Sudijata donesuva nepristrasni odluki vrz osnova na svoja slobodna ocena na dokazite i primena na zakonot.

Pri odlu~uvaweto vrz sudijata ne mo`e da se vr{at kakvi i da se ograni~uvawa, vlijanija, pottiknuvawa, pritisok, zakana ili me{awe direktno ili indirektno, od koj i da e subjekt i poradi koja i da e pri~ina.

Nikoj nema pravo na koj i da e na~in da go ograni~i ili spre~i pravoto na sudijata slobodno da ja objavi odlukata.

^len 15

Nitu so zakon nitu so akt na izvr{nata vlast ne mo`e da se dozvoli preispituvawe na sudskite odluki ili da se menuva sostavot na sudot zaradi vlijanie vrz odlu~uvaweto na sudot.

Sekoj organ na dr`avnata vlast e dol`en da se vozdr`uva od storuvawe ili od propu{tawe na dejstvie so koe se popre~uva donesuvaweto ili izvr{uvaweto na sudskata odluka.

^len 16

Sekoj dr`aven organ e dol`en, koga toa e staveno vo negova nadle`nost, da go obezbedi izvr{uvaweto na sudskata odluka.

Nadzorot nad izvr{uvaweto na sudskite odluki go vr{i sudot.

^len 17

Izvr{uvaweto na pravosilna i izvr{na sudska odluka se sproveduva na najbrz i najefikasen mo`en na~in, i ne mo`e da bide popre~eno so odluka na koj bilo drug dr`aven organ.

^len 18

Sudovite se dol`ni me|usebno da si uka`uvaat pravna pomo{.

Sudot od povisok stepen mo`e da bara od sudot od ponizok stepen od svoeto podra~je podatoci vo vrska so primenata na zakonite i problemite {to se javuvaat vo rabotata na sudot.

Sudot od povisok stepen ne mo`e da bara podatoci za predmet za koj ne e odlu~eno vo sudot od ponizok stepen, osven koga toa e potrebno za navremeno re{avawe.

^len 19

Po barawe na sudot vo vr{eweto na negovata nadle`nost, dr`avnite organi i drugite pravni lica se dol`ni bez odlagawe da mu gi dostavat site potrebni podatoci, spisi ili ispravi so koi raspolagaat, a koi se potrebni vo postapkata.

Sudot e dol`en da ja ~uva dr`avnata, voenata, slu`benata ili delovnata tajna na podatocite pribaveni od drugi dr`avni organi ili pravni lica.

Po barawe na dr`aven organ sudot uka`uva pravna pomo{ i dostavuva spisi potrebni za vodewe na postapkata, ako so toa ne se popre~uva negovata samostojnost i nezavisnost.

^len 20

Sudovite im davaat pravna pomo{ na stranski sudovi soglasno so zakonot i megunarodnite dogovori.

^len 21

Sudijata se izbira bez ograni~uvawe na traewe na mandatot.

^len 22

Organizacijata na sudstvoto e edinstvena.

^len 23

Sudot ima pe~at vo koj e sodr`an nazivot na sudot, negovoto sedi{te, grbot i imeto Republika Makedonija.

Na zgradata vo koja e smesten sudot mora da bidat istaknati imeto Republika Makedonija, nazivot na sudot, sedi{teto na sudot, grbot i znameto na Republika Makedonija.

^len 24

Vo edinstveniot sudski sistem, sudskata vlast ja vr{at osnovni, apelacioni i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 25

Osnovnite sudovi se osnovaat za podra~jata opredeleni so ovoj zakon.

Osnovnite sudovi mo`at da sudat i nadvor od sed{teto na sudot vo sudski denovi.

^lsn 26

Apelacionite sudovi se osnovaat za podra~jeto na pove}e osnovni sudovi opredeleni so ovoj zakon.

^len 27

Vrhovniot sud na Republika Makedonija ja vr{i sudskata vlast na celata teritorija na Republikata.

Sedi{teto na Vrhovniot sud na Republika Makedonija e vo Skopje.

^len 28

Osnovnite sudovi se osnovaat za slednive podra~ja:

1. Osnovsn sud vo Berovo za podra~jeto na op{tina Berovo;

2. Osnovsn sud vo Bitola, za podra~jeto na op{tinite Bitola i Demir Hisar, so oddelenie vo Demir Hisar;

3. Osnoven sud vo Vinica za podra~jeto na op{tina Vinica;

4. Osnoven sud vo Gevgelija za podra~jeto na op{tinite Gevgelija i Valandovo, so oddelenie vo Valandovo;

5. Osnoven sud vo Gostivar za podra~jeto na op{tina Gostivar;

6. Osnoven sud vo Debar za podra~jeto na op{tina Debar;

7. Osnoven sud vo Del~evo za podra~jeto na op{tina Del~evo;

8. Osnoven sud vo Kavadarci za podra~jeto na op{tina Kavadarci;

9. Osnoven sud vo Ki~evo za podra~jeto na op{tinite Ki~evo i Makedonski Brod, so oddelenie vo Makedonski Brod;

10. Osnoven sud vo Ko~ani za podra~jeto na op{tina Ko~ani;

11. Osnoven sud vo Kratovo za podra~jeto na op{tina Kratovo;

12. Osnoven sud vo Kriva Palanka za podra~jeto na op{tina Kriva Palanka;

13. Osnoven sud vo Kumanovo za podra~jeto na op{tina Kumanovo;

14. Osnoven sud vo Kru{evo za podra~jeto na op{tina Kru{evo;

15. Osnoven sud vo Negotino za podra~jeto na op{tina Negotino;

16. Osnoven sud vo Ohrid za podra~jeto na op{tina Ohrid;

17. Osnoven sud vo Prilep za podra~jeto na op{tina Prilep;

18. Osnoven sud vo Radovi{ za podra~jeto na op{tina Radovi{;

19. Osnoven sud vo Resen za podra~jeto na op{tina Resen;

20. Osnoven sud vo Sveti Nikole za podra~jeto na op{tina Svsti Nikole;

23. Osnoven sud vo Struga za podra~jeto na op{tina Struga;

24. Osnoven sud vo Strumica za podra~jeto na op{tina Strumica;

25. Osnoven sud vo Tetovo za podra~jeto na op{tina Tetovo;

26. Osnoven sud vo Titov Veles za podra~jeto na op{tina Titov Veles i

27. Osnoven sud vo [tip za podra~jeto na op{tinite [tip i Probi{tip, so oddelenie vo Probi{tip.

Vo slu~aj na formirawe na novi op{tini, podra~jata na sudovite opredeleni so ovoj zakon ostanuvaat nepromeneti.

^len 29

Apelacionite sudovi se osnovaat za slednive podra~ja:

1. Apelacionen sud vo Bitola za podra~jata na osnovnite sudovi vo Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Ohrid, Prilep, Resen i Struga;

3. Apelacionen sud vo [tip za podra~jata na osnovnite sudovi vo Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica i [tip.

^len 30

Osnovnite sudovi se nadle`ni da odlu~uvaat vo prv stepen po predmetite od sudska nadle`nost osven po onie predmeti koi so zakon se staveni vo nadle`nost na drug sud.

Osnovnite sudovi se nadle`ni da re{avaat vo prv stepen i za vonprocesnite raboti, izvr{uvaweto i obezbeduvaweto i za zaveruvaweto na tapiite i intabulaciite, ako so zakon ne e opredelena nadle`nost na drugi organi ili institucii.

Osnovnite sudovi se nadle`ni da re{avaat vo prv stepen i za prekr{ocite, dokolku so zakon ne e opredeleno za opredeleni vidovi na prekr{oci da re{avaat drugi vidovi organi (carinski, devizni, nadvore{no-trgovski i dano~ni).

^len 31

Oddelenieto na osnoven sud gi vr{i nadle`nostite na osnoven sud za podra~jeto na op{tinite za koi e osnovano.

^len 32

Osnovnite sudovi pokraj nadle`nosta utvrdena so ~len 30 na ovoj zakon, za podra~jata za koi se osnovani, se nadle`ni za:

a) sudewe vo prv stepen i vr{ewe na raboti vo krivi~na postapka za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor nad deset godini i

b) stopanski prestapi, imotni i drugi gra|ansko-pravni sporovi vo koi kako stranki se javuvaat op{tinite, gradot Skopje i Republikata, pretprijatijata i drugi pravni lica, imateli na du}ani i drugi poedinci koi vr{at registrirana stopanska dejnost, sporovi na doma{ni pravni i stranski fizi~ki lica i me|u stranski fizi~ki i pravni lica, postapka za ste~aj, prisilno poramnuvawe i likvidacija i sporovi {to pritoa }e nastanat, sporovi za statusni promeni (podelba, spojuvawe, pripojuvawe i organizirawe) i izvr{uvawe na odluki na tie sudovi, odlu~uva i za zakonitosta na poedine~niot akt vo upravno-smetkovodstvenite sporovi, za za{tita poradi nezakonski dejstvija, za priznavawe i dozvoluvawe na izvr{uvawe na odlukite na stranski sudovi, kako i da vr{at raboti na me|unarodna pravna pomo{ ako so zakon ne e opredelena nadle`nost na drug organ.

^len 33

Apelacionite sudovi se nadle`ni da:

1) re{avaat po `albite protiv odlukite na osnovnite sudovi;

2) re{avaat za sudir na nadle`nost me|u osnovnite sudovi od svoeto podra~je i

3) vr{at drugi raboti opredeleni so zakon.

^len 34

Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en da:

1) re{ava vo vtor stepen protiv odlukite na svoite soveti koga toa e opredeleno so zakon;

2) re{ava vo tret i posleden stepen po `albite protiv odlukite na apelacionite sudovi i odlukite na svoite soveti doneseni vo vtor stepen koga toa e opredeleno so zakon;

3) re{ava vo prv i vtor stepen vo upravnite sporovi koga toa e opredeleno so zakon i po kone~ni re{enija doneseni vo prekr{o~na postapka;

4) re{ava po vonredni pravni lekovi protiv pravosilnite odluki na sudovite i odlukite na svoite soveti koga toa e opredeleno so zakon;

5) re{ava za sudir na nadle`nosta me|u osnovnite sudovi od podra~jeto na razli~ni apelacioni sudovi, apelacionite sudovi i osnovnite sudovi, apelacionite sudovi i da re{ava za prenesuvawe na mesnata nadle`nost kaj ovie sudovi i

6) vr{i drugi raboti opredeleni so zakon. Vrhovniot sud na Republika Makedonija po pravnite lekovi re{ava vo sovet sostaven od pet sudii, ako so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 35

Vrhovniot sud na Republika Makedonija na op{ta sednica:

- utvrduva na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa po pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo vo primenata na zakonite od strana na sudovite;

- dava mislewe za predlozi na zakoni i na drugi propisi koga so niv se ureduvaat pra{awa od zna~ewe za rabotata na sudovite;

- razgleduva pra{awa vo vrska so rabotata na sudovite, primenata na zakonite i sudskata praktika;

- donesuva delovnik za rabota na sudot;

- donesuva programa za rabota na sudot;

- utvrduva mislewe za izbor i postoewe na pri~ini za razre{uvawe na sudija;

- re{ava po barawa za za{tita na zakonitost protiv odlukite na svoite soveti i

- go razgleduva izve{tajot za svojata rabota i izve{taite za rabotata na drugits sudovi.

Na~elnite stavovi i na~elnite pravni mislewa {to gi utvrduva Vrhovniot sud na Republika Makedonija na op{tite sednici se zadol`itelni za site soveti na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 36

Sudiskata funkcija ja vr{at sudiite.

Sudiite postapuvaat vo site raboti {to so zakon se staveni vo sudska nadle`nost.

Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici koga toa e utvrdeno so zakon.

^len 37

Sudiskata funkcija sudijata ja vr{i vo sudot vo koj e izbran.

Sudijata ne mo`e da bide premesten od eden vo drug sud protiv negova volja.

Rasporedot na sudiite se vr{i so godi{en raspored za rabota.

Sudijata ne mo`e da bide premestan od eden vo drug sudski oddel protiv negova volja.

Sudijata na apelacioniot sud i na osnoven sud mo`e da bide vremeno upaten, no najdolgo za vreme od {est meseci, so negova soglasnost da sudi vo drug sud od ist stepen ili vo ponizok sud ili od eden vo drug oddel, koga poradi spre~enost i izzemawe na sudija ili poradi zna~itelno zgolemen obem na rabota ili poradi slo`enost na predmetite e dovedeno vo pra{awe redovnoto rabotewe na sudot.

Upatuvaweto od eden vo drug sud go vr{i pretsedatelot na povisokiot sud, a upatuvaweto od eden vo drug oddel pretsedatelot na sudot.

Po isklu~ok, sudija mo`e da bide rasporeden vo drug sudski oddel protiv negova volja so odluka na pretsedatelot na sudot, koga toa go bara obemot i predmetot na rabota vo sudot.

Sudijata mo`e da bara premestuvawe od eden vo drug oddel.

Protiv odlukata za rasporeduvawe vo drug oddel i protiv odlukata so koja se odbiva baraweto za rasporeduvawe vo drug oddel, sudijata mo`e da vlo`i prigovor do pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija koj e dol`en da se izjasni po prigovorot vo rok od sedum dena.

1. Izbor i razre{uvawe

^len 38½

Sudiite gi izbira i razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija pod uslovi i vo postapka utvrdeni so zakon.

^len 39

Sobranieto na Republika Makedonija gi izbira i razre{uva sudiite po predlog na Republi~kiot sudski sovet.

Sudiite porotnici gi izbira i razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na osnovnite i apelacionite sudovi.

^len 40

Pri izborot na sudiite i sudiite porotnici ne smee da ima diskriminacija vo odnos na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.

Pri izborot na sudiite i sudiite porotnici bez da se naru{at kriteriumite propi{ani so zakon }e se nastojuva da se obezbedi soodvetna zastapenost na nacionalnostite vo Republikata.

^len 41

Sobranieto na Republika Makedonija so odluka go opredeluva brojot na sudiite vo sekoj sud, na predlog na op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

Sobranieto na Republika Makedonija na predlog na osnovnite i apelacionite sudovi go opredeluva brojot na sudiite porotnici vo sekoj sud.

^len 42

Sobranieto na Republika Makedonija go oglasuva izborot na sudii na soodvetniot sud vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i dnevniot pe~at najdocna 15 dena od donesuvaweto na odlukata za utvrduvawe na brojot na sudiite, odnosno vedna{ po upraznuvaweto na mestoto sudija.

So oglasot se izvestuvaat zainteresiranite kandidati vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" da podnesat prijava do Republi~kiot sudski sovet.

^len 43

Za sudija mo`e da bide izbran dr`avjanin na Republika Makedonija, koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe na raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava koj e diplomiran pravnik so polo`en pravosuden ispit i koj u`iva ugled za vr{ewe na sudiskata funkcija.

Pokraj uslovite od stav 1 na ovoj ~len, za sudija na osnoven sud liceto treba da ima i rabotno iskustvo so potvrdeni rezultati na pravni raboti po polagaweto na pravosudniot ispit nad pet godini, a za sudija na apelacioniot sud nad devet godini.

Za sudija na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, pokraj uslovite od stav 1 na ovoj ~len, liceto treba da bide istaknat praven stru~wak i da ima rabotno iskustvo so potvrdeni rezultati na pravni raboti nad 12 godini.

Za sudija na Vrhovniot sud na Republika Makedonija mo`e da bide izbran i redoven ili vonreden profesor koj predaval pove}e od deset godini praven predmet svrzan so sudska praksa.

^len 44

Sobranieto na Republika Makedonija vr{i izbor na sudija i pretsedatel na sud po predlog na Republi~kiot sudski sovet.

Sobranieto na Republika Makedonija za rezultatot na izborot go izvestuva Republi~kiot sudski sovet, sudot, izbraniot kandidat, Vladata na Republika Makedonija i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 45

Pretsedatel na sud se izbira pod uslovi, vo postapka i na na~in kako {to se vr{i izbor za sudii za vreme od ~etiri godini od redot na sudiite na toj sud, so mo`nost povtorno da bide izbran na istata funkcija u{te ~etiri godini.

Pretsedatel na sud koj povtorno nema da bide izbran na istata funkcija prodol`uva da raboti kako sudija na toj sud.

^len 46

Za sudija porotnik mo`e da bide izbran polnoleten dr`avjanin na Republika Makedonija so zavr{eno najmalku sredno obrazovanie, koj u`iva ugled za vr{ewe na ovaa funkcija.

Sudijata porotnik za sudewe na maloletnici treba da bide lice so podolgo iskustvo vo vospitanieto i obrazovanieto na mladite.

^len 47

Sudija porotnik se izbira za vreme od ~etiri godini i mo`e povtorno da bide izbran.

^len 48

Pred stapuvaweto na dol`nost sudijata i sudijata porotnik davaat sve~ena izjava koja glasi:

"Izjavuvam deka vo vr{eweto na sudiskata funkcija }e se pridr`uvam na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so ustavot, deka }e sudam zakonito, ~esno, sovesno, nezavisno i odgovorno, i deka }e gi za{tituvam slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot".

Sve~enata izjava sudiite ja davaat pred pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, a sudiite porotnici pred pretsedatelot na sudot vo koj se izbrani.

2. Prava, obvrski i imunitet

^len 49

Sudiite mo`at da osnovaat zdru`enija zaradi ostvaruvawe na svoite interesi, unapreduvawe na profesionalnoto usovr{uvawe i za{tita na nezavisnosta i samostojnosta na sudiskata funkcija.

^len 50

Sudiskata funkcija e nespojliva so funkcijata pratenik, odnosno odbornik, i so funkciite vo organite na Republikata, op{tinata i gradot Skopje.

Sudijata ne mo`e da vr{i kakva i da e druga javna funkcija ili profesija, osven drugi funkcii opredeleni so zakon.

Sudijata mo`e da odr`uva predavawa na univerzitet i da u~estvuva vo odredeni nau~ni proekti pri univerzitetot, bez pravo na nadomestok.

Za vr{eweto na univerzitetskata aktivnost od stav 3 na ovoj ~len soglasnost dava sudot vo koj sudijata e izbran.

Soglasnosta za vr{ewe na univerzitetskata aktivnost mo`e da se dade samo dokolku toa ne {teti na vr{eweto na sudiskata funkcija.

Sudijata ne mo`e da ~lenuva i da vr{i politi~ka funkcija vo politi~ka partija ili da ostvaruva partiski i politi~ki aktivnosti.

^len 51

Sudijata ima pravo i obvrska na postojano stru~no usovr{uvawe za vreme na traewe na sudiskata funkcija.

Od sredstvata za rabota na sudovite zadol`itslno se izdvojuvaat i sredstva za stru~no usovr{uvawe na sudiite.

^len 52

Kako posebni prava na sudiite vo vr{eweto na sudiskata funkcija se smetaat:

- pravoto da vleguvaat i da imaat sloboden premin na stanicite, aerodromite, pristani{tata, samo so poka`uvawe na dokumenti za identifikacija;

- pravoto na slu`bena dozvola za nosewe oru`je i nabavka na soodvetna municija;

- pravoto na besplatna upotreba na javen soobra}aj, suvozemen ili ezerski na teritorijata na sudskoto podra~je vo koe se izvr{uva sudiskata funkcija, vo slu~aite na slu`bena potreba i vo slu~ajot od ~len 37 stav 5 i ~len 56 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon i

- pravoto na posebna za{tita na negovata li~nost, na semejstvoto i imotot, po negovo barawe do policijata vo mestoto na `iveewe sekoga{ koga za toa postojat seriozni pri~ini za negovata bezbednost.

Za posebnite prava od stav 1 na ovoj ~len, propisi i akti donesuva ministerot za pravda.

^len 53

Sudiite koga sudat poedine~no ili vo sovet, dol`ni se da nosat posebna sudiska obleka (TOGA), so koja se izdvojuvaat od drugite u~esnici vo postopkite na sudewe.

Aktot za izgledot i uslovite po koi se nosi oblekata go donesuva ministerot za pravda.

^len 54

Sudijata vo vrska so vr{eweto na sudiskata funkcija ne smee da prima podaroci od strankite ili lica koi direktno ili indirektno imaat interes vo sudeweto

^len 55

Sudiite gi u`ivaat site prava od raboten odnos {to im pripa|aat spored zakon.

^len 56

Sudiite na osnovnite sudovi `iveat vo mestoto na sedi{teto na sudot kade {to i ja vr{at funkcijata.

Po isklu~ok, sudija mo`e da `ivee i vo drugo mesto na podra~jeto na sudot vo koj e izbran za sudija, dokolku mo`e da se slu`i so efikasen redoven javen soobra}aj za {to odlu~uva pretsedatelot na sudot.

Sudiite na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i apelacionite sudovi se oslobodeni od obvrskata od stav 1 na ovoj ~len, osven ako poradi opravdani pri~ini povrzani so slu`bata Vrhovniot sud na Republika Makedonija, odnosno apelacionite sudovi ne odlu~at poinaku.

Vo slu~aite koga sudijata, po potreba na slu`bata, sudiskata funkcija ja vr{i nadvor od mestoto na `iveewe, mu pripa|a nadomestok za zgolemeni tro{oci na negovoto domuvawe.

Ministerot za pravda donesuva pravilnik so koj se utvrduva visinata i na~inot na isplata na nadomestokot od stav 4 na ovoj ~len.

^len 57

Sudijata ima pravo na nadomestok za selidbeni tro{oci, za nego ili za celoto semejstvo, kako i na nadomestok vo slu~aite koga e izbran ili vremeno upaten vo drug sud.

^len 58

Sudijata koj nema sopstven stan vo sedi{teto na sudot, ima pravo na koristewe na soodveten slu`ben stan.

^len 59

Sudiite porotnici imaat pravo na nadomestok za vr{ewe na rabotite na sudija porotnik.

Ministerot za pravda donesuva pobliski propisi za nadomestocete na sudiite porotnici.

^len 60

Godi{nite odmori vo sudovite traat od 15 juli do 1 septemvri.

Za vreme na godi{nite odmori vo sudot se izvr{uvaat samo nu`ni raboti, i toa: istragi i sudewa vo krivi~ni raboti vo koi obvinetiot e vo pritvor i vo krivi~ni raboti na strankite koi ne `iveat vo Republika Makedonija; donesuvawe na privremeni merki; meni~ni i ~ekovni protesti i meni~na tu`ba; sporovi za objavuvawe na ispravka na objavena informacija;prekr{o~ni predmeti; vonprocesni i izvr{ni predmeti vo vrska so vospituvaweto i za{titata na decata i obvrski po predmetite za izdr{ka, {to proizleguvaat od zakon; registracii na pravni lica, vonprocesni predmeti za zadr`uvawe na lica vo zdravstvena organizacija; popis na imotot na ostavitelot, sostavuvawe na testamenti, priem na podnesoci i drugi raboti utvrdeni so zakon {to se smetaat nu`ni.

Osven za rabotite od stav 2 na ovoj ~len vremeto od stav 1 na ovoj ~len se smeta za vreme koga sudot ne raboti i sudskite pisma ne se vra~uvaat.

^len 61

Protiv sudija ili sudija porotnik ne mo`e da se vodi postapka za nadomestok na {teta ili druga postapka od strana na stranka koja e nezadovolna od sudskata odluka.

^len 62

Za {teta {to sudijata ili sudijata porotnik vo vr{eweto na funkcijata }e im ja pri~ini na gra|ani ili na pravni lica so nezakonita ili nepravilna rabota e odgovorna Republika Makedonija.

^len 63

Policijata ne mo`e da vleze vo sudskiot prostor. Policijata mo`e da vleze vo sudskiot prostor samo koga e toa neodlo`no potrebno zaradi spre~uvawe na op{ta opasnost ili na povik na pretsedatelot na sudot ili sudija vo slu~aj na otsustvo na pretsedatelot zaradi spre~uvawe na kaznivo delo.

^len 64

Nikoj ne smee neovlasteno da zadr`i, prikrie ili otvori sudsko pismeno ili druga sudska pratka {to ne mu e upatena.

^len 65

Sudiite u`ivaat imunitet.

Sudija i sudija porotnik ne mo`e da bide povikan na odgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawe na sudskite odluki.

Sudijata ne mo`e da bide pritvoren bez odobrenie na Sobranieto na Republika Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku pet godini.

Postapkata za odlu~uvawe za imunitetot na sudijata e itna i se sproveduva po prethodno pribaveno mislewe od Republi~kiot sudski sovet.

3. Oddale~uvawe i razre{uvawe od sudiskata funkcija

^len 66

Sudijata se oddale~uva od vr{eweto na funkcijata sudija za vremeto dodeka se nao|a vo pritvor.

^len 67

Sudijata se razre{uva od funkcijata vo slu~ai utvrdeni so Ustavot i vo postapka opredelena so zakon.

^len 68

Site poplaki protiv sudijata, vo vrska so vr{eweto na negovata funkcija, moraat da bidat razgleduvani brzo i pravi~no i bez javnost na postapkata.

Sudijata protiv kogo e podnesena poplakata ima pravo na odgovor.

^len 69

Sudijata mo`e da bide razre{en koga }e izvr{i pote{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija.

Kako pote{ka disciplinska povreda se smeta:

1) pote{ka povreda na javniot red i mir so koja se naru{uva negoviot ugled i ugledot na sudot;

2) partiski i politi~ki aktivnosti;

3) vr{ewe na javna funkcija ili profesija;

4) predizvikuvawe na pote{ko naru{uvawe na odnosite vo sudot koi zna~itelno vlijaat vrz vr{eweto na sudiskata funkcija i

5) pote{ka povreda na pravata na strankite i na drugite u~esnici vo postapkata so {to se naru{uva ugledot na sudot i sudiskata funkcija.

^len 70

Sudijata mo`e da bide oddale~en od vr{eweto na funkcijata sudija za vremeto dodeka trae istragata za krivi~no delo, koga e povedena disciplinska postapka i koga e povedena postapka za negovo razre{uvawe.

Odluka za oddale~uvawe od funkcijata sudija donesuva Republi~kiot sudski sovet po predlog na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, a po prethodno izjasnuvawe na sudijata.

^len 71

Za sudija ili sudija porotnik ne mo`e da bide izbrano lice koe so sudijata ili sudijata porotnik vo istiot sud e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili e negov bra~en drugar.

^len 72

Sudijata koj e razre{en gi ostvaruva pravata po osnova na rabota na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon.

^len 73

Sudijata porotnik se razre{uva ako:

1) toa sam go pobara;

2) trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na dol`nosta sudija porotnik;

3) e osuden za krivi~no delo na kazna zatvor od najmalku {est meseci i

4) neuredno ili nesovesno ja vr{i dol`nosta na sudija porotnik.

Postapkata za razre{uvawe na sudija porotnik se pokrenuva na predlog na pretsedatelot na sudot.

^len 74

Koga protiv sudijata porotnik se sproveduva istraga ili e povedena postapka za negovo razre{uvawe od funkcijata, pretsedatelot na sudot nema da go povika na vr{ewe na funkcijata sudija porotnik dodeka trae postapkata za razre{uvawe.

^len 75

Za razre{uvawe od sudiskata funkcija se izvestuva sudijata, Republi~kiot sudski sovet, sudot, Vladata na Republika Makedonija i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 76

Rabotite na pravosudnata uprava gi vr{i Ministerstvoto za pravda.

Za vr{ewe na rabotite na pravosudnata uprava, Ministerstvoto za pravda komunicira so pretsedatelot na soodvetniot sud.

^len 77

Vo delokrugot na pravosudnata uprava spa|a obezbeduvaweto op{ti uslovi za vr{ewe na sudskata vlast, a posebno podgotvuvawe na zakoni i drugi propisi od oblasta na organizacijata i raboteweto na sudovite i postapkata pred sudovite, donesuvawe na sudski delovnik, gri`a za obrazovanieto i stru~noto usovr{uvawe na kadrite, obezbeduvawe materijalni, finansiski, bezbednosni, prostorni i drugi uslovi za rabota na sudovite, vr{ewe na rabotite od me|unarodnata pravna pomo{, izvr{uvawe na kaznite izre~eni za kaznivi dela, pribirawe statisti~ki i drugi podatoci za rabotata na sudovite, ispituvawe na pretstavkite i poplakite na gra|anite na rabotata na sudovite koi se odnesuvaat na odol`uvawe na sudskaga postapka ili na rabotata na sudskite slu`bi, nadzor nad a`urnoto vr{ewe na rabotite vo sudot i sproveduvaweto na sudskiot delovnik, nadzor na sproveduvaweto na propisite za sudski depoziti i garancii, kako i drugi upravni zada~i i raboti opredeleni so zakon.

^len 78

Ministerot za pravda donesuva Sudski delovnik, po prethodno mislewe na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

So Sudskiot delovnik se ureduva vnatre{nata organizacija na sudovite, na~inot na rabotewe na sudovite, vodeweto na upisnicite i drugi knigi, postapuvaweto so spisite, obrascite, rabotata po me|unarodnata pravna pomo{ i postapuvaweto po pretstavkite, povikuvaweto i rasporeduvaweto na sudiite porotnici, postapuvaweto na postojanite sudski preveduva~i, tolkuva~i i ve{ti lica, vodewe statistika i evidencija i stru~noto usovr{uvawe na kadrite, kako i drugi pra{awa od zna~ewe za rabotata na sudovite.

Ministerstvoto za pravda vr{i uvid vo vrska so primenata na Sudskiot delovnik.

So Sudskiot delovnik se propi{uva na~inot, vospostavuvaweto i raboteweto na zaedni~kite slu`bi vo sudskite zgradi vo koi se smesteni pove}e sudovi.

^len 79

Ministerstvoto za pravda vodi evidencija za sudiite, samostojnite sudski sovetnici, sudskite sovetnici, stru~nite sorabotnici, sudskite pripravnici, sudskite referenti, upravno-tehni~kiot i drug personal na sudovite.

Evidencijata sodr`i podatoci za imeto i prezimeto, datumot i mestoto na ra|awe, nacionalnosta, mestoto na `iveewe, obrazovanieto, stepenot na obrazovanieto, stru~niot naziv, znaeweto stranski jazici, kako i drugi podatoci opredeleni so zakon.

Podatocite od stav 2 na ovoj ~len sudovite mu gi dostavuvaat na Ministerstvoto za pravda na na~in propi{an od ministerot za pravda.

Podatocite zapi{ani vo evidencijata se slu`bena tajna i mo`at da se koristat samo za sproveduvawe na ovoj zakon, kako i zakonite so koi se utvrduvaat pravata, dol`nostite i odgovornostite na sudiite i drugite vraboteni vo sudot.

^len 80

Liceto ~ii podatoci se zapi{ani vo evidencijata ima pravo da bara uvid vo podatocite {to se odnesuvaat na nego i da bara ispravka ako tie ne se to~ni.

^len 81

Prstsedatelot na sudot go pretstavuva sudot, ja organizira rabotata i prezema merki zaradi navremeno i uredno vr{ewe na rabotite vo sudot.

Pretsedatelot na sudot ja obezbeduva primenata na Sudskiot delovnik.

Pretsedatelot na sudot go utvrduva rasporedot na rabotite po prethodno pribaveno mislewe od sednicata na sudiite.

Pri utvrduvaweto na rasporedot za rabotata se obezbeduva sudiite po pravilo da vr{at raboti po odredeni specijalnosti, i toa: po krivi~ni i maloletni~ki predmeti, gra|anski predmeti, izvr{ni predmeti, stopanski sporovi, prekr{o~ni predmeti, sporovi od rabotnite odnosi i drugi pokarakteristi~ni vidovi sporovi od delokrugot na rabotata na sudovite.

Pretsedatelot na sudot go zamenuva sudijata opredelen so godi{niot rasprred za rabota.

^len 82

Za vr{ewe na opredeleni upravni, finansiski, operativni, manipulativni i pomo{ni raboti i zada~i za pove}e sudovi vo isto mesto mo`at da se osnovaat zaedni~ki slu`bi ili da se opredelat rabotnici koi }e vr{at zaedni~ki raboti i zada~i.

^len 83

Vo sudovite se osnovaat sudski oddeli vo ~ij sostav vleguvaat sudiite koi re{avaat spored specijalizacijata vo rabotite od ista pravna oblast.

So rabotata na sudskiot oddel rakovodi pretsedatel - sudija na sudski oddel, koj se opredeluva so godi{niot raspored na rabotata.

Na sednicata na sudskite oddeli se razgleduvaat pra{awa od interes za rabotata na site soveti, odnosno sudii {to se vo sostav na oddelot, osobeno vo odnos na primenata na zakonite vo soodvetni oblasti i uedna~uvawe na sudskata praktika i unapreduvawe na metodot na rabotata.

Sednica na sudskite oddeli svikuvaat pretsedatelite na oddelite koga }e se utvrdi deka vo primenata na zakonot postoi nesoglasnost me|u oddelni soveti vo oddelot.

^len 84

Na sednica na sudiite se razgleduvaat pra{awa od op{to zna~ewe za rabotata na sudot, se utvrduva programa za rabota i se dava mislewe za godi{niot raspored za rabotata na sudiite, kako i mislewe za kandidatite koi se izbiraat za sudii, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

Pretsedatelot na sudot mo`e na sednicata na sudiite da pokani i sudii porotnici koga se razgleduvaat pra{awa {to se odnesuvaat na u~estvoto na sudiite porotnici vo sudeweto.

^len 85

Na sudiite i slu`benite lica vo sudot i na slu`benite lica vo Ministerstvoto za pravda - Sektorot za sudstvo, ministerot za pravda im izdava slu`beni legitimacii.

Ministerot za pravda so Pravilnik go propi{uva obrazecot i postapkata za izdavawe i za odzemawe na slu`bena legitimacija.

^len 86

Sudiite, sudiite porotnici, sudskite sovetnici, stru~nite sorabotnici, sudskite pripravnici, sudskite ve{ti lica, tolkuva~ite, preveduva~ite i drugite lica koi u~estvuvaat vo postapkata i nadvor od nea se dol`ni da ja ~uvaat slu`benata tajna bez ogled kako ja doznale.

Pod slu`bena tajna se podrazbira se ona {to kako slu`bena tajna e opredeleno so zakon ili so drug propis, a osobeno:

- se ona {to kako slu`bena tajna, odnosno delovna tajna e opredeleno so op{t akt na pravnoto lice, drug organ, organizacija ili institucija;

- podatoci i ispravi posebno ozna~eni kako slu`bena, odnosno delovna tajna od strana na dr`avni organi, drugi organi, organizacii ili institucii;

- podatoci i ispravi koi pretsedatelot na sudot ili ovlasten slu`benik na sudot }e gi ozna~i kako slu`bena tajna i

- podatoci za glasaweto na ~lenovite na sudskiot sovet pri odlu~uvaweto po oddelni predmeti.

^len 87

Obvrskata za ~uvawe na slu`benata i delovnata tajna ostanuva i po prestanuvaweto na rabotniot odnos vo sudot.

Pretsedatelot na sudot mo`e sudijata ili drugite lica da gi oslobodi od obvrskata na ~uvaweto na slu`benata i delovnata tajna, ako vo poedine~nite slu~ai za toa postojat opravdani pri~ini.

Za osloboduvawe od obvrskata za ~uvawe slu`bena i delovna tajna za pretsedatelot na sudot odluka donesuva pretsedatelot na neposredno povisokiot sud, a za pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija op{tata sednica na toj sud.

^len 88

Poradi prirodata na rabotata vo sudovite se organiziraat de`urstva za efikasno izvr{uvawe na sudiskata funkcija.

Rasporedot i vremetraeweto na de`urstvata go donesuva pretsedatelot na sudot za sekoj zapo~nat mesec. Za izvr{enoto de`urstvo se pla}a nadomestok. So akt na ministerot za pravda se utvrduva visinata na nadomestokot za de`urstvata.

^len 89

Informacija za javnosta preku sredstvata za javno informirawe vo vrska so postapkata po konkreten predmet, kako i za rabotata na sudot, dava pretsedatelot na sudot ili sudijata koj toj }e go ovlasti, vodej}i smetka so toa da ne se naru{i ugledot, ~esta i dostoinstvoto na li~nosta i ako toa ne e na {teta na nezavisnosta i samostojnosta na sudot.

^len 90

Za vreme na {trajk vo sudot se izvr{uvaat rabotite vo vrska so zaka`anite raspravi i ro~i{ta, odnosno so javnite sednici, za donesuvawe i dostavuvawe na site odluki vo zakonskiot rok.

Vo postapkite za koi so zakon e utvrdeno deka se itni, odnosno za rabotite koi spored zakon i spored prirodata na rabotite se nu`ni, sudot e dol`en da raboti i za vreme na {trajkot na slu`benicite na sudot.

^len 91

Vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija se organizira centar za informatika so baza na podatoci za pravosudniot i informacioniot sistem.

Apelacionite sudovi i osnovnite sudovi imaat slu`bi za informatika, kako posebni organizacioni edinici.

So centarot, odnosno slu`bata za informatika rakovodi pretsedatelot na sudot ili od nego opredelen sudija.

Ministerstvoto za pravda se gri`i za postavuvawe i odr`uvawe na edinstvenata metodolo{ka i tehnolo{ka osnova na informacioniot sistem.

^len 92

Sudot koj ima pove}e od sedum sudii ima sekretar.

Sekretarot na sudot mu pomaga na pretsedatelot na sudot vo vr{eweto na rabotite od sudskata uprava.

Sekretar mo`e da bide diplomiran pravnik koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe na raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava so polo`en pravosuden ispit.

Sekretar na Vrhovniot sud na Republika Makedonija mo`e da bide lice koe gi ispolnuva uslovite od stav 3 na ovoj ~len so sedum godini rabota na pravni raboti po polagaweto na ispitot.

^len 93

Vo sudovite se vrabotuvaat opredelen broj samostojni sudski sovetnici, sudski sovetnici, stru~ni sorabotnici, sudski pripravnici i drugi rabotnici za vr{ewe na stru~ni, administrativni, tehni~ki i drugi raboti vo zavisnost od obemot na rabotata i potrebite na sudot.

^len 94

Samostoen sudski sovetnik vo osnoven i apelacionen sud, mo`e da bide diplomiran pravnik koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava so polo`en pravosuden ispit so tri godini rabota na pravni raboti po polagaweto na ispitot.

Vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija samostoen sudski sovetnik mo`e da bide lice koe gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len so sedum godini rabota na iravni raboti po polagaweto na ispitot.

^len 95

Sudski sovetnik vo osnoven i apelacionen sud, mo`e da bide diplomiran pravnik koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava so polo`en pravosuden ispit so dve godini rabota na pravni raboti po polagaweto na ispitot.

Vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija sudski sovetnik mo`e da bide lice koe gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len so pet godini rabota na pravni raboti po polagaweto na ispitot.

^len 96

Stru~en sorabotnik vo osnoven ili apelacionen sud, mo`e da bide diplomiran pravnik koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava so polo`en pravosuden ispit.

Vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija stru~en sorabotnik mo`e da bide lice koe gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len so dve godini rabota na pravni raboti po polagaweto na ispitot.

^len 97

Sudski pripravnik mo`e da bide diplomiran pravnik koj gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe raboten odnos vo organ na dr`avnata uprava.

Sudskite pripravnici se vrabotuvaat vo osnovnite i apelacionite sudovi i se rasporeduvaat na vr{ewe raboti i zada~i zaradi steknuvawe na praktikata vo site oblasti na sudskata rabota.

Po polo`eniot pravosuden ispit sudskiot pripravnik se rasporeduva na vr{ewe raboti na stru~en sorabotnik, dokolku ima slobodno mesto spored aktot za sistematizacija.

Na sudskiot pripravnik koj po pripravni~kiot sta` od dve godini vo tekot na edna godina ne go polo`i pravosudniot ispit mu prestanuva svojstvoto na pripravnik vo sudot.

^len 98

Odluka za brojot na samostojnite sovetnici, sudskite sovetnici, stru~nite sorabotnici, sudskite pripravnici i drugite rabotnici na sudot donesuva sudot vrz osnova na kriteriumi utvrdeni od ministerot za pravda.

^len 99

Vrhovniot sud na Republika Makedonija imenuva po~esni sovetnici od redot na nau~ni rabotnici i profesori po pravo za prou~uvawe na oddelni pra{awa od interes za rabotata na sudot.

^len 100

Sredstvata za rabota na sudot se obezbeduvaat so Republi~kiot buxet.

^len 101

Visinata na platite i drugite nadomestoci na vrabotenite vo sudovite se opredeluvaat so zakon.

^len 102

Pau{alniot iznos za re{avawe vo krivi~ni predmeti sudot go utvrduva vo visina od edna desettina do edna prose~na plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec i se opredeluva so ogled na traeweto i slo`enosta na postapkata i imotnata sostojba na liceto koe se obvrzuva da go plati dosudeniot iznos.

^len 103

Obezbeduvaweto na objektite, imotot, licata i odr`uvaweto na redot vo sudot go vr{i sudskata policija.

^len 104

Za vr{ewe na rabotite od sudskata policija mo`e da bide primeno lice koi pokraj op{tite uslovi za osnovawe na raboten odnos, treba da gi ispolnuva i slednive uslovi:

1) da ne e postaro od 25 godini ako se primi za prv pat na rabota;

2) da e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe na rabotite od sudskata policija;

3) da ima soodvetno sredno obrazovanie i specijalisti~ki kurs i

4) da ja ima regulirano voenata obvrska.

Proverkata na uslovite za primawe i primaweto na rabota go vr{i Ministerstvoto za pravda.

^len 105

Pripadnicite na sudskata policija nosat propi{ana uniforma so oznaka na zvaweto i so drugi posebni oznaki i se vooru`eni soglasno so propisite za vr{eweto na slu`bata.

Vo sudovite so sudskata policija komanduva pretsedatelot na sudot.

^len 106

Pri vr{ewe na slu`beni raboti, pripadnicite na sudskata policija mo`at da upotrebat ogneno oru`je vo sudot i okolu sudot, vo slednive slu~ai:

1) da go za{titat `ivotot na prisutnite vo sudot;

2) da spre~at begstvo na lice zate~eno vo vr{ewe na krivi~no delo koe se goni po slu`bena dol`nost, ako postojat osnovi na somnenie deka }e upotrebi ogneno oru`je, vo sudot i okolu sudot;

3) da odbijat od sebe neposreden napad so koj se zagrozuva nivniot `ivot i

4) da odbijat napad na sudot.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len, pripadnicite na sudskata policija }e upotrebat ogneno oru`je samo ako so upotreba na fizi~ka sila, gumena palka ili drugi sredstva na prisilba ne mo`at da ja obezbedat slu`benata rabota.

^len 107

Ako sredstvata za prisilba i ogneno oru`je se upotrebeni vo granicite na ovlastuvaweto isklu~ena e odgovornosta na pripadnikot na sudskata policija {to go upotrebil sredstvoto ili ognenoto oru`je.

^len 108

Platite na sudskata policija se pogolemi za 20% od platite na rabotnicite so soodvetni kvalifikacii utvrdeni so op{t akt.

^len 109

Vladata na Republika Makedonija donesuva propisi za vooru`uvaweto i opremata na sudskata policija, za zvawata i uslovite za steknuvawe na zvawata, oznakite za zvawata i uniformata.

Se ovlastuva ministerot za pravda da gi donese propisite za:

- pravilata na vr{ewe na rabotite na sudskata policija;

- upotrebata na ogneno oru`je, gumena palka i drugi sredstva na prisilba;

- vremeto na traewe na oblekata, ~evlite i posebno li~nata oprema;

- psihofizi~kite sposobnosti {to treba da gi poseduvaat licata koi se primaat na rabota;

- materijalnoto rabotewe so predmetite na vooru`uvaweto i posebnata li~na oprema i

- vnatre{nite odnosi vo sudskata policija.

^len 110

Odredbite od ovoj zakon za organizacijata na sudovite i stvarnata nadle`nost }e se primenuvaat od 1 juli 1996 godina.

Op{tinskite i okru`nite sudovi i Vrhovniot sud na Republika Makedonija osnovani spored dosega{nite propisi prodol`uvaat so rabota kako osnovni, apelacioni i Vrhovniot sud na Republika Makedonija spored organizacijata i nadle`nosta uredeni so ovoj zakon od 1 juli 1996 godina.

Oddelenisto vo Vinica prodol`uva so rabota kako Osnoven sud vo Vinica od 1 juli 1996 godina.

Oddelenijata vo Valandovo, Demir Hisar, Makedonski Brod i Prob{ntip }e zapo~nat so rabota otkako Ministerstvoto za pravda }e gi obezbedi site potrebni uslovi za otpo~nuvawe so rabota, a najdocna dve godini od primenata na ovoj zakon.

Sudiite izbrani spored odredbite na ovoj zakon po~nuvaat so rabota so denot opredelen vo stav 1 na ovoj ~len.

^len 111

Stopanskiot sud na Makedonija, Republi~kiot sud za prekr{oci, okru`nite stopanski sudovi vo Bitola, Skopje i [tip i op{tinskite sudovi za prekr{oci: Bitola, Dsmir Hisar, Kru{evo, Prilep, Kratovo, Kriva Palanka, Makedonski Brod, Kumanovo, Debar, Ki~evo, Ohrid, Resen, Skopje, Struga, Gostivar, Tetovo, Valandovo, Gevgelija, Kavadarci, Negotino, Titov Veles, Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Probi{tip, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica i [tip, prestanuvaat so rabota na 30 juli 1996 godina.

Do prestanuvaweto so rabota na Stopanskiot sud na Makedonija vo rokot opredelen vo ~len 110 na ovoj zakon, zaradi nepre~eno izvr{uvawe na rabotata, Vrhovniot sud na Republika Makedonija mo`e da delegira potreben broj na sudii od okru`nite stopanski sudovi vo Stopanskiot sud na Makedonija .

^len 112

Izborot na sudiite vo osnovnite i apelacionite sudovi spored odredbite na ovoj zakon }e se izvr{i najdocna eden mesec pred primenata na ovoj zakon.

^len 113

Na sudiite na dosega{nite redovni sudovi i sudiite na sudovite za prekr{oci koi nema da bidat izbrani za sudii spored odredbite na ovoj zakon }e im se isplatuva nadomestokot za plata vo rok od edna godina, ako vo toj rok ne zapo~nat so rabota na drugo rabotno mesto ili ne ostvarat pravo na starosna penzija.

Sudiite koi nema da bidat povtorno izbrani od denot na prestanuvaweto na sudiskata dol`nost, na koi im nedostigaat najmnogu 24 meseci sta` na osiguruvawe za ispolnuvawe na pravo na polna starosna penzija, imaat pravo na plata koja bi im pripa|ala za vr{eweto na sudiskata funkcija, ako ne zapo~nale so rabota na drugo rabotno mesto ili ne ostvarile pravo na polna starosna penzija.

Za vremeto od stav 2 na ovoj ~len, sudijata koj ne e povtorno izbran, na povik na pretsedatelot na sudot }e vr{i raboti od delokrugot na samostoen sudski sovetnik vo sudot vo koj ja vr{el sudiskata dol`nost ili vo sudot {to gi primil nadle`nostite od negoviot sud.

Na sudiite od stav 3 na ovoj ~len koi }e odbijat da vr{at raboti od delokrugot na samostoen sudski sovetnik vo sudot ili tie raboti gi vr{at nesovesno, im prestanuva rabotniot odnos.

^len 114

Posebniot uslov opredelen vo ~len 43 stav 2 na ovoj zakon, spored koj za izbor na sudija liceto treba da ima rabotno iskustvo so potvrdeni rezultati na pravni raboti vo opredeleno traewe, no po polagaweto na pravosudniot ispit, ne se odnesuva na licata koi spored porane{nite propisi vr{ea funkcija na sudii na sudovite na zdru`eniot trud i sudii na sudovite za prekr{oci, a koi do objavuvaweto na oglasot za izbor na sudii go polo`ile pravosudniot ispit i gi ispolnuvaat op{tite i drugite posebni uslovi za izbor na sudija opredeleni so ovoj zakon.

^len 115

So denot na primenata na ovoj zakon, rabotnicite, opremata, inventarot i drugite raboti, arhivata, dokumentacijata i sredstvata za rabota na op{tinskite, okru`nite sudovi, okru`nite stopanski sudovi, Stopanskiot sud na Makedonija, Republi~kiot sud za prekr{oci i site og{tinski sudovi za prekr{oci sudovite {to prestanuvaat so rabota soglasno so odredbite na ovoj zakon, gi prezemaat sudovite vo ~ija nadle`nost preminuvaat rabotite na ovie sudovi.

Na rabotnicite od stav 1 na ovoj ~len koi nema da bidat prezemeni vo sudovite osnovani so ovoj zakon im pripa|aat pravata po osnova na rabota, vo obem, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.

^len 116

Prvostepenite predmeti po koi na 30 juni 1996 godina postapkata pred okru`nite sudovi ne e zapo~nata ili ne e zavr{ena ili po koi te~e rokot za praven lek, kako i predmetite koi se re{eni, a na strankite ne im e vra~ena odlukata na koja imaat pravo da izjavat praven lek, gi prezemaat mesno nadle`nite osnovni sudovi opredeleni so ovoj zakon spored pravilata na krivi~nata i procesnata postapka.

Predmetite koi na 30 juni 1996 godina }e se zateknat vo rabota vo Stopanskiot sud na Makedonija, Republi~kot sud za prekr{oci, okru`nite stopanski sudovi i site op{tinski sudovi za prekr{oci gi prezemaat stvarno i mesno nadle`nite osnovni i apelacioni sudovi opredeleni so ovoj zakon.

Vrhovniot sud na Republika Makedonija predmetite koi gi primil kako vtorostepen sud }e gi re{i do 30 juni 1996 godina.

Predmetite na Op{tinskiot sud vo Ki~evo po koi na 30 juni 1996 godina vtorostepenata postapka pred Okru`niot sud vo Skopje ne e zavr{ena gi prezema Apelacioniot sud vo Bitola.

Osnovniot sud vo [tip, po krivi~nite predmeti na maloletnici od podra~jeto na Osnovniot sud vo Sveti Nikole po koi do denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon nema da bide donesena odluka, }e mu gi otstapi na nadle`nost na Osnovniot sud vo Sveti Nikole.

Predmetite po koi postapkata pred op{tinskite, okru`nite i Vrhovniot sud na Makedonija ne e zavr{ena na 30 juni 1996 godina, gi prezemaat stvarno i mesno nadle`nite sudovi opredeleni so ovoj zakon.

Upatstvo za na~inot na prezemaweto na predmetite donesuva ministerot za pravda.

^len 117

Pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i sudiite na Vrhovniot sud na Republika Makedonija izbrani spored dosega{nite propisi a so traen mandat, prodol`uvaat so rabota kako pretsedatel na Vrhovniot sud na Republika Makedonija i sudii na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 118

Do donesuvawe na Sudskiot delovnik spored odredbite na ovoj zakon }e se primenuva postojaniot sudski delovnik dokolku ne e vo nesoglasnost so odredbite na ovoj zakon.

Propisite za ~ie donesuvawe e ovlasten ministerot za pravda spored odredbite na ovoj zakon, ministerot za pravda }e gi donese najdocna do 30 juni 1996 godina.

^len 119

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at Zakonot za redovnite sudovi ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 10/76, 30/77, 9/78, 46/82, 11/87, 24/88, 10/90, 11/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 55/91), osven odredbite za organizacija na sudovite i stvarnata nadle`nost koi prestanuvaat na 1 juli 1996 godina, Zakonot za sudovite za prekr{oci ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 6/85, 11/ 87, 24/88, 10/90 i 11/91) i odredbite na ~len 80 na Zakonot za prekr{oci koi se odnesuvaat na stvarnata nadle`nost na sudovite za prekr{oci ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 43/84, 42/85, 50/87, 10/88, 36/89 i 7/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 25/92, 63/92 i 12/94).

^len 120

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

ISPRAVKA NA ZAKONOT ZA SUDOVITE

Vo ~lenot 8 stav 1 vo prviot red namesto zborot "nadle`nost" treba da stoi zborot "nenadle`nost".

Vo ~lenot 111 stav 1 namesto zborot "juli" treba da stoi zborot "juni".