ZAKON ZA MERNITE EDINICI I MERILATA

Objaven vo "Slu`ben vesnik na R.M." broj 23/95 od 27 april 1995 god.

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat mernite edinici i merilata, ostvaruvaweto, ~uvaweto i upotrebata na etalonite i mostrite na referentnite materijali, ispituvaweto na tipot na merilata i pregledot na merilata, zaradi obezbeduvawe edinstvena primena na utvrdeniot sistem na mernite edinici i merilata vo Republika Makedonija (vo natamo{en tekst: Republika) i nadzorot na negovata primena.

^len 2

Mereweto vo Republikata se vr{i so merila, so primena na soodvetni metodi na merewe, a rezultatot od mereweto, odnosno vrednostite na fizi~kite golemini se izrazuvaat so mernite edinici utvrdeni so ovoj zakon.

^len 3

Vo Republikata mo`at da se upotrebuvaat samo:

1) merni edinici na Me|unarodniot sistem na edinici SI;

2) merni edinici nadvor od Me|unarodniot sistem na edinici, {to se predvideni so ovoj zakon;

3) decimalni merni edinici i

4) merni edinici so posebni oznaki i nazivi.

^len 4

Za merewe vo Republikata se upotrebuvaat samo ispravni merila, na na~in so koj se obezbeduva opredelena to~nost na mereweto.

Pod ispravno merilo, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira meriloto {to gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi i koe na propi{aniot na~in e `igosano, odnosno snabdeno so uverenie za ispravnosta na meriloto.

^len 5

Pod upotreba na mernite edinici i merilata vo Republikata vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira upotrebata na tie edinici i merila vo rabotata, odnosno vo raboteweto na pretprijatijata, drugite pravni i fizi~ki lica.

^len 6

Rabotite od oblasta na sistemot za mernite edinici i merilata gi vr{i Zavodot za standardizacija i metrologija.

^len 7

Zavodot izdava glasilo, vo koe se objavuvaat:

1) podatoci za metrolo{kite svojstva na makedonskite (primarni) etaloni;

2) klasifikacii na etalonite i mernite metodi za prenesuvawe na vrednostite na mernite edinici od makedonskite (primarni) etaloni na sekundarnite etaloni i na rabotnite etaloni;

3) metrolo{ki upatstva za pregled na rabotnite etaloni;

4) podatoci za fizi~kite osobini i za hemiskiot sostav na mostrite na referentnite materijali {to gi ostvaruva Zavodot;

5) metrolo{ki upatstva za pregled na merilata;

6) re{enija od ~len 38 stavovite 1 i 2, ~len 39, ~len 47 i stav 5, ~len 61 stav 3, ~lenovite 68 i 71 na ovoj zakon i

7) stru~ni upatstva, mislewa i objasnenija {to gi dava direktorot na Zavodot.

^len 8

Oddelni izrazi {to se upotrebuvaat vo ovoj Zakon gi imaat slednite zna~ewa:

1) metrologija e nauka za mereweto;

2) merna edinica e vrednost od nekoja golemina, definirana i prifatena so konvencija, da ima brojna vrednost ednakva na eden (1);

3) zakonska merna edinica e merna edinica ~ija upotreba e vovedena i dozvolena so ovoj zakon;

4) etalon e materijalizirana mera, meren instrument, referenten materijal ili meren sistem namenet da definira, materijalizira, ~uva ili odr`uva merna edinica na edna golemina, ili mno`ini (delovi) na taa edinica, za da mo`e so sporedba da se prenesuva na drugi merila;

5) me|unaroden etalon e etalon koj so me|unaroden dogovor e prifaten da slu`i kako me|unarodna osnova za utvrduvawe na vrednostite na site drugi etaloni na taa golemina;

6) makedonski (primaren) etalon na edinica so opredelena golemina e etalon koj ima najdobri metrolo{ki svojstva {to se proveruvaat so sporeduvawe so me|unaroden etalon, a slu`i za utvrduvawe na metrolo{knte svojstva na sekundarnite etaloni;

7) dr`aven etalon e etalon koj so odluka (re{enie) na dr`aven organ e priznat da slu`i vo dr`avata kako osnova za utvrduvawe na vrednostite na site ostanati etaloni na istata golemina;

8) sekundaren etalon na edinica so opredelena golemina e etalon ~ii metrolo{ki svojstva se utvrdeni so sporeduvawe so makedonskiot (primaren) etalon ili po etalon metoda, a slu`i za pregled na rabotni etaloni;

9) raboten etalon na edinica so opredelena golemina e etalon ~ii metrolo{ki svojstva se utvrdeni so sporeduvawe so sekundarniot etalon ili po etalon-metoda, a slu`i za pregled na merila;

10) merilo e tehni~ka naprava nameneta za vr{ewe na merewa, samostojno ili zaedno so dodaten(ni) ured(i). Glavna podelba na merilata e na merila za materijalizirani meri i merni instrumenti;

11) mostra na makedonskiot (primaren) referenten materijal vo opredelena oblast e mostra {to ima najdobri karakteristiki vo pogled na fizi~kite osobini ili na hemiskiot sostav {to se proveruvaat so sporeduvawe so me|unarodnata mostra na referentniot materijal, a slu`i za utvrduvawe na karakteristikite na mostrite na sekundarnite referentni materijali;

12) mostra na sekundarniot referenten materijal vo opredelena oblast e mostra ~ii karakteristiki se utvrdeni so sporeduvawe so mostra na makedonskiot (primaren) referenten materijal po sporedbena test -metoda, a slu`i za utvrduvawe na karakteristikite na mostrite na rabotnite referentni materijali;

13) mostra na rabotniot referenten materijal vo opredelena oblast e mostra ~ii karakteristiki se utvrdeni so sporeduvawe so mostra na sekundarniot referenten materijal po sporedbena test-metoda, a slu`i za utvrduvawe na karakteristikite na mostrite na laboratoriskite referentni materijali ili za pregled na merila i

14) tip na merilo pretstavuvaat merilata od ist proizvoditel {to imaat sli~ni karakteristiki vo pogled na namenata, na~inot na upotrebata, principot na konstrukcijata, oblikot, sostavnite delovi, materijali i metrolo{ki svojstva, a mo`at da se razlikuvaat vo merniot opseg i nominalnite vrednosti.

II. MERNI EDINICI

1. Mernite edinici va Me|unarodniot sistem na edinici

^len 9

Me|unarodniot sistem na edinici (vo natamo{niot tekst: edinici SI) se sostoi od:

1) osnovni edinici SI;

2) izvedeni edinici SI i

3) dopolnitelni edinici SI.

^len 10

Nazivite i oznakite na osnovnite edinici SI i goleminite na koi tie edinici se odnesuvaat se:

Golemina

Osnovna edinica SI

naziv oznaka

dol`ina metar m

masa kilogram kg

vreme sekunda s

ja~ina na elektri~na struja amper A

termodinami~ka temperatura kelvin K

svetlosna ja~ina kandela cd

koli~ina na materija

(gradivo) mol mol

Definiciite na osnovnite edinici SI se dadeni vo prilogot broj 1 koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

^len 11

Nazivite i oznakite na izvedenite edinici SI se formiraat od nazivite i oznakite na osnovnite edinici SI vrz osnova na algebarskite izrazi so koi se definiraat soodvetni golemini, taka {to faktorite izrazeni so broj da bidat ednakvi na brojot 1.

Definiciite na izvedenite edinici SI se izveduvaat od definiciite na soodvetnite golemini, zemaj}i gi predvid i faktorite izrazeni so broj.

^len 12

Opredelen broj izvedeni edinici SI imaat poseben naziv i oznaka.

Vo prilogot broj 2, koj pretstavuva sostavsn del na ovoj zakon, vo tabelata 1 se navedeni izvedenite edinici SI so posebni nazivi i oznaki, a vo tabelata 2 se navedeni nekoi izvedeni edinici SI koi nemaat poseben naziv i oznaka.

^len 13

Nazivite i oznakite na dopolnitelnite edinici SI i goleminite na koi tie se odnesuvaat se:

Golemina

Dopolnitelna edinica SI

naziv oznaka

agol vo ramnina radijan rad

prostoren agol steradijan sr

Definiciite na dopolnitelnite edinici SI se dadeni vo prilogot broj 3 koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

Dopolnitelnite edinici SI mo`at da se upotrebuvaat pri izrazuvaweto na izvedenite ednnici SI.

^len 14

Ostvaruvaweto i prenesuvaweto na goleminite na mernite edinici se vr{i od primarnite etaloni na Republikata, me|unarodnite etaloni i etalonite na drugi dr`avi.

2. Merni edinici nadvor od Me|uarodniot sistem na merni edinici

^len 15

Mernite edinici nadvor od edinicite SI so poseben naziv, koi mo`at da se upotrebuvaat, odnosno nivnite nazivi, oznaki i golemini na koi tie edinici se odnesuvaat, se navedeni vo prilogot broj 4, koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

^len 16

Vo Republikata e dozvolena upotrebata na kombinirani merni edinici {to se obrazuvaat od edinicite SI i od mernite edinici od ~len 15 na ovoj zakon, kako i od mernite edinici {to se obrazuvaat samo od mernite edinici od toj ~len.

^len 17

Vo prometot na stoki {to se izvezuvaat i vo drugite odnosi so stranstvo vo vrska so izvozot na stoki, mo`at da se upotrebuvaat mernite edinici {to ne se predvideni so ovoj zakon, a se vo upotreba vo oddelna stranska dr`ava.

^len 18

Vo oddelni oblasti (vozdu{niot soobra}aj, ezerskiot soobra}aj, `elezni~kiot soobra}aj i dr.), mo`at da se upotrebuvaat mernite edinici {to ne se predvideni so ovoj zakon, ako upotrebata na takvite edinici e predvidena so me|unarodni dogovori {to gi ratifikuvala Republikata.

3. Decimalni merni edinici

^len 19

Decimalnite merni edinici se decimalni proizvodi od mernite edinici, a se obrazuvaat so stavawe na prefiksite usvoeni na me|unarodno nivo pred mernite edinici (vo natamo{niot tekst: prefiksi SI).

Decimalnite merni edinici za masa se obrazuvaat so stavawe na nazivot na prefiksot SI pred nazivot "gram" ili oznaka na prefiksot SI pred oznakata "g".

Gram e poseben naziv, a "g" e posebna oznaka za mernata edinica iljada pati pomala od kilogram (1g = 10-3 kg).

Nazivite na prefiksite SI, nivnite oznaki i vrednosti izrazeni so broj kako i nivnata upotreba, se dadeni vo prilogot broj 5, koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

4. Posebni odredbi za mernite edinici

^len 20

Mernite edinici moraat da se upotrebuvaat pod nazivite i oznakite {to se opredeleni so ovoj zakon.

Na~inot na pi{uvaweto na mernite edinici e daden vo prilog broj 6, koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

^len 21

Za izrazuvawe na vrednosta na golemini bez dimenzii mo`at da se upotrebuvaat posebni nazivi i posebni oznaki dadeni vo prilogot broj 7 koj pretstavuva sostaven del na ovoj zakon.

^len 22

Za ozna~uvawe na nominalnata golemina na Vitvortoviot ceven navoj i navoj so poseben profil na navojot, kako i nominalnite golemini na cevki, cevni priklu~oci, cevni zatvora~i, pnevmatici, naplatki i sli~no, mo`e da se upotrebuva vrednost izrazena so edinicata palec (col, inch) bez oznaka na edinicaga palec "(")" taka {to ozna~uvawe da se vr{i so vrednostite izrazeni so broj (na primer 1/4; 1/2; 3/4 itn.).

^len 23

Ministerot za stopanstvo mo`e da propi{e upotreba na opredeleni merni edinici vo prometot na opredeleni stoki i pri vr{eweto na opredeleni uslugi.

III. ETALONI

^len 24

Zavodot gi ostvaruva makedonskite (primarni) etaloni na osnovnite edinici SI i na izvedenite edinici SI, gi ~uva i odr`uva tie etaloni, gi utvrduva i objavuva podatocite za nivnite metrolo{ki svojstva, povremeno gi sporeduva so me|unarodnite etaloni i gi upotrebuva tie etaloni za prenesuvawe na vrednostite na mernite edinici na sekundarnite etaloni.

Ministerot za stopanstvo go propi{uva na~inot za upotreba na etalonite, klasifikacijata na etalonite i mernite metodi za prenesuvawe na vrednostite na mernite edinici od makedonskite (primarni) etaloni na sekundarnite etaloni i na rabotnite etaloni.

Propisot za na~inot na upotrebata i za klasifikacijata na etalonite se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a klasifikacijata na etalonite i mernite metodi za prenesuvawe na vrednostite na mernite edinici od makedonskite (primarnite) etaloni na sekundarnite etaloni i na rabotnite etaloni se objavuvaat vo glasiloto na Zavodot.

^len 25

Ministerot za stopanstvo mo`e po potreba da proglasi za dr`avni makedonski etaloni na osnovnite i izvedenite merni edinici na me|unarodniot sistem na edinici (SI) na Zavodot ili etaloni vo nekoja ovlastena ili odobrena metrolo{ka laboratorija.

Re{enieto za proglasuvawe na dr`aven etalon od stav 1 na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Zavodot, odnosno ovlastenite ili odobrenite metrolo{ki laboratorii gi ostvaruvaat, ~uvaat i odr`uvaat dr`avnite makedonski etaloni na osnovnite i izvedenite merni edinici na me|unarodniot sistem na edinici (SI).

Zavodot gi utvrduva i objavuva podatocite za metrolo{kite svojstva na dr`avnite makedonski etaloni.

Zavodot periodi~no gi sporeduva dr`avnite - makedonskite etaloni so me|unarodnite etaloni, odnosno so stranski primarni etaloni prethodno sporedeni so me|unarodnite etaloni.

Zavodot, odnosno ovlastenite metrolo{ki laboratorii, dr`avnite makedonski etaloni gi upotrebuvaat za prenesuvawe na mernite edinici na site ostanati etaloni od istata golemina.

Ministerot za stopanstvo mo`e da ja ukine odlukata (re{enieto) za dr`aven makedonski etalon ako:

1) za taa golemina vo Zavodot se realizira primaren makedonski etalon i

2) vo ovlastenite ili odobrenite metrolo{ki laboratorii ne se ispolnuvaat potrebnite uslovi za ostvaruvawe, ~uvawe i odr`uvawe dr`avnite makedonski etaloni.

^len 26

Zavodot gi ostvaruva sekundarnite etaloni na osnovnite edinici SI i na izvedenite edinici SI, gi ~uva i gi odr`uva tie etaloni, gi utvrduva nivnite metrolo{ki svojstva i gi upotrebuva za prenesuvawe na vrednostite na mernite edinici na rabotnite etaloni.

Ministerot za stopanstvo gi propi{uva metrolo{kite uslovi na koi sekundarnite etaloni na opredelena merna edinica moraat da im odgovaraat.

Sekundarnite etaloni mo`at da gi ostvaruvaat, ~uvaat, odr`uvaat i upotrebuvaat za pregled na rabotnite etaloni pretprijatijata i drugite pravni lica na koi Zavodot im go doveril pregledot na rabotnite etaloni.

^len 27

Zavodot gi ostvaruva rabotnite etaloni na osnovnite edinici SI i na izvedenite edinici SI, gi ~uva i odr`uva tie etaloni, gi utvrduva nivnite metrolo{ki svojstva i gi upotrebuva za pregled na merilata.

Ministerot za stopanstvo gi propi{uva metrolo{kite uslovi na koi rabotnite etaloni od opredelena merna edinica moraat da im odgovaraat i metrolo{kite upatstva za pregled na tie etaloni.

Rabotnite etaloni mo`at da gi ostvaruvaat, ~uvaat, odr`uvaat i upotrebuvaat za pregled na merila pretprijatijata i drugite pravni lica na koi Zavodot im go doveril pregledot na merilata.

Rabotni etaloni mo`at da imaat i da gi podnesuvaat na pregled pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica pggo proizveduvaat i popravaat merila.

^len 28

Na zadol`itelen pregled, zaradi utvrduvawe dali etalonite gi ispolnuvaat propi{anite metrolo{ki uslovi, podle`at etalonite:

1) na pretprijatijata i drugite pravni lica na koi Zavodot im go doveril pregledot na rabotnite etaloni ili merilata;

2) na pretprijatijata i na drugite pravni i fizi~ki lica koi proizveduvaat i popravaat merila i

3) na pretprijatijata i drugite pravni lica imateli na merila {to se koristat vo proizvodstveniot proces na rabotata.

Ministerot za stopanstvo gi propi{uva rokovite vo koi se vr{at periodi~ni pregledi na etalonite.

Pregled na etalonot vr{i Zavodot ili ovlastenata laboratorija od ~lsn 58 na ovoj zakon na barawe od imatelot na etalonot, na na~inot i so primena na mernite metodi {to se utvrdeni so metrolo{kite upatstva.

^len 29

Ako so pregledot se utvrdi deka etalonot gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi, toj se `igosuva, odnosno se izdava uverenie za ispravnosta na etalonot.

Uverenieto od stav 1 na ovoj ~len go izdava direktorot na Zavodot.

Ako so pregledot se utvrdi deka etalonot ne gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi, nema da se izvr{i negovoto `igosuvawe, odnosno nema da se izdade uverenie za negovata ispravnost, za {to na barawe od imatelot na etalonot, se izdava re{enie.

Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

IV. REFERENTNI MATERIJALI

^len 30

Zavodot ostvaruva mostri na referentnite materijali so opredeleni karakteristiki vo pogled na fizi~kite osobini i hemiskiot sostav, {to se upotrebuvaat za pregled na merilata i za proveruvawe na mernite metodi, gi ~uva i odr`uva tie mostri, gi utvrduva i objavuva podatocite za fizi~kite osobini i za hemiskiot sostav na tie mostri i povremeno gi sporeduva so me|unarodnite mostri na referentnite materijali.

Spored vrednostite na fizi~kite osobini, hemiskiot sostav i namenata, mostrite na referentnite materijali vo opredeleni oblasti se klasifikuvaat na makedonski (primarni), sekundarni, rabotni i na laboratoriski.

Ministerot za stopanstvo propi{uva koi metrolo{ki karakteristiki moraat da gi imaat mostrite na referentnite materijali od stav 1 na ovoj ~len.

^len 31

Mostri od referentni materijali mr`at da ostvaruvaat pretprijatijata i drugite pravn lica na koi Zavodot im go doveril pregledot na mostrite na referentni materijali.

^len 32

Mostrite na referentni materijali {to se upotrebuvaat za pregled na merilata i za proveruvawe na mernite metodi podle`at na zadol`itelen pregled.

^len 33

Karakteristikite i upotreblivosta na mostrite na referentni materijali se potvrduvaat so izdavawe uverenie za ispravnosta.

Uverenieto od stav 1 na ovoj ~len go izdava direktorot na Zavodot.

Ako so pregledot se utvrdi deka mostrite na referentnite materijali ne gi ispolnuvaat propi{anite metrolo{ki uslovi, nema da se izdade uverenie za nivnata ispravnost, za {to na barawe na imatelot na mostrite na referentni materijali se izdava re{enie.

Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

V. MERILA

1. Zaedni~ki odredbi

^len 34

Merilata {to se upotrebuvaat vo Republikata osven merilata vo tehnolo{kiot proces, podle`at na zadol`itelen pregled zaradi utvrduvawe na nivnata ispravnost.

Ministerot za stopanstvo gi opredeluva vidovite na merilata, za koi spored odredbite na ovoj zakon e zadol`itelno ispituvawe na tipot i pregledot.

^len 35

Ministerot za stopanstvo gi propi{uva metrolo{kite uslovi {to merilata od opredelen vid moraat da gi ispolnuvaat vo pogled na metrolo{kite svojstva i donesuva metrolo{ki upatstva za na~inot i mernite metodi za pregled na merilata.

So propisot od stav 1 na ovoj ~len se utvrduvaat:

1) merniot opseg;

2) klasata na to~nost, odnosno granicite na dozvolenite gre{ki;

3) referentnite uslovi pri koi meriloto mora da gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi;

4) svojstvata na konstrukcijata i svojstvata na materijalite od koi meriloto e izraboteno, ako od niv neposredno zavisat goleminata na gre{kite, drugite metrolo{ki svojstva ili upotreblivosta na meriloto;

5) natpisite i oznakite neophodni za identifikacija na meriloto i

6) drugite metrolo{ki svojstva na meriloto.

2. Ispituvawe na tipot na meriloto

^len 36

So ispituvawe na tipot na meriloto i dopolnenieto na tipot na meriloto ( vo ponatamo{niot tekst: tipot na meriloto), se utvrduvaat metrolo{kite svojstva i upotreblivosta na opredelen tip na merilo.

Ispituvawe na tipot na meriloto vr{i Zavodot, na barawe od proizvoditelot ili od uvoznikot na meriloto, odnosno zastapnikot na stranska firma {to prodava merila od konsignacionen sklad.

Prepravenite merila vo koi se vgradeni sklopovi {to ne bile opfateni so ispituvaweto na tipot na meriloto podle`at na dopolnitelno ispituvawe na tipot.

Kon baraweto od stav 2 na ovoj ~len zadol`itelno se podnesuvaat potrebnata tehni~ka dokumentacija i mostra na meriloto.

Na~inot na koj se vr{i ispituvawe na tipot ( sodr`inata na baraweto, vidot na tehni~kata dokumentacija, brojot na merilata vo mostrata, postapkata za ispituvawe na tipot na meriloto, sodr`inata na re{enieto za odobrenie na tipot na meriloto i dr.) go propi{uva Ministerot za stopanstvo.

^len 37

Tipot na meriloto se ispituva vo slu`benite prostorii (laboratorii) vo Zavodot.

Tipot na meriloto mo`e da se ispituva i nadvor od slu`benite prostorii na Zavodot, i toa:

1) vo laboratorijata na pretprijatieto ili drugo pravno lice koja e opremena za ispituvawe na tipot na meriloto i

2) na mestoto na koe meriloto e postaveno, ako od tehni~ki pri~ini mostrata na meriloto ne mo`e da se donese vo laboratorija.

Ako tipot na meriloto se ispituva nadvor od slu`benite prostorii na Zavodot, podnositelot na baraweto za ispituvawe na tipot na meriloto e dol`en da obezbedi potreben broj rabotnici i oprema za ispituvawe na tipot na meriloto.

Po isklu~ok od odredbite na stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, ako tipot na merilata {to se uvezuvaat ne mo`e da se ispita vo laboratorija vo Republikata, mo`e da se ispita vo laboratorija na stranski proizvoditel na merila, koja e opremena za ispituvaweto na tipot na tie merila, odnosno vo laboratorija na stranska organizacija nadle`na za raboti na metrologijata.

^len 38

Ako so ispituvawe na tipot na meriloto se utvrdi deka meriloto gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi i deka e pogodno za upotreba, Zavodot donesuva re{enie so koe se odobruva merilata od odnosniot tip da mo`at da se podnesuvaat na pregled. So toa re{enie mo`e da se ograni~i brojot na merilata {to mo`at da se podnesat na pregled.

Ako so ispituvawe na tipot na meriloto se utvrdi deka meriloto ne gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi i deka ne e pogodno za upotreba, Zavodot izdava re{enie so koe se odbiva izdavawe na baranoto odobrenie.

^len 39

Ako Zavodot vo tekot na upotrebata na meriloto utvrdi deka meriloto za koe e izdadeno re{enie od ~len 38 stav 1 na ovoj zakon ne e pogodno za upotreba, }e donese re{enie za ukinuvawe na re{enieto za odobrenie na tipot na meriloto.

Meriloto za koe e doneseno re{enie za ukinuvawe na re{enieto za odobrenie na tipot na meriloto ne mo`e da se upotrebuva.

^len 40

Protiv re{enijata od ~lenovite 38 i 39 na ovoj zakon mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

@albata ne go zadr`uva izvr{uvawto na re{enieto.

3. Pregled na merilata

^len 41

So pregledot na merilata se utvrduva dali meriloto gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi.

Merilata se pregleduvaat na na~in i so primena na mernite metodi iggo se opredeleni so metrolo{kite upatstva, poedine~no ili so primena na statisti~ki metodi.

Merilata za koi, spored odredbite na ovoj zakon, e zadol`itelen pregledot zaradi utvrduvawe na metrolo{kite svojstva, podle`at na prv periodi~en i vonreden pregled.

^len 42

Na prv pregled podle`at novite merila od doma{no i stransko proizvodstvo ~ij tip e odobren.

Prviot pregled se vr{i pred da se pu{ti meriloto vo promet, odnosno pred da po~ne da se upotrebuva.

Za prviot pregled na merilata proizvedeni vo Republikata se gri`i proizvoditelot, a za prviot pregled na uvezenite merila se gri`i uvoznikot, odnosno zastapnikot na stranskata firma pri proda`ba na merilata od konsignacionen sklad.

Uvoznikot na merila, odnosno zastapnikot na stranska firma koj prodava merila od konsignacionen sklad e dol`en da obezbedi soodvetna rabotna prostorija, potreben broj rabotnici i oprema za prviot pregled na uvezenite merila ili prviot pregled na uvezenite merila da se izvr{i vo soodvetna laboratorija formirana vo smisla na ~len 47 ili na ~len 58 od ovoj zakon.

^len 43

Periodi~no se pregleduvaat merilata {to se nao|aat vo upotreba, odnosno vo promet ili merila {to se dr`at zaradi pu{tawe vo promet ili upotreba, vo rokovite {to se oddelni vidovi merila so propis }e gi opredeli Ministerot za stopanstvo.

So propisot od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat vidovite merila {to se izzemaat od periodi~ni pregledi.

Periodi~no se pregleduvaat merilata pred istekot na rokot na va`eweto na `igot, odnosno pred prestanuvaweto na va`eweto na uverenieto za ispravnosta na meriloto i merilata {to se popraveni vo godinata na istekot na rokot na va`eweto na `igot, odnosno prestanuvawe na va`eweto na uverenieto za ispravnosta na meriloto periodi~no se pregleduvaat vedna{ po izvr{enata popravka na meriloto, odnosno pred da po~ne meriloto da se upotrebuva.

Za periodi~niot pregled na meriloto, po pravilo, e dol`en da se gri`i imatelot na meriloto, a za periodi~niot pregled na merilata {to se popraveni vo godinata na istekot na rokot na va`eweto na `igot, odnosno prestanuvaweto na va`eweto na uverenieto za ispravnosta na meriloto e dol`en da se gri`i onoj {to ja izvr{il popravkata na meriloto.

Po isklu~ok od odredbata na stav 4 na ovoj ~len za periodi~nite pregledi na merilata za toplotna energija na broilata za elektri~na energija, na mernite transformatori, vklopnite ~asovnici, vodomerite, merilata za merewe na te~ni goriva, gasomerite, korektorite i ~asovnicite za merewe na vremeto na parkirawe na vozila, se dol`ni da se gri`at pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica {to prodavaat toplotna energija, elektri~na energija, voda, te~ni goriva i gas i {to izdavaat prostor za parkirawe, bez ogled na toa koj e imatel na tie merila.

Meriloto na koe mu istekol rokot na periodi~niot pregled ne mo`e da se pu{ta vo promet ili da se upotrebi.

^len 44

Merilata {to poradi defekt ili poradi drugi tehni~ki nedostatoci se isklu~uvaat od upotreba pred poslednata godina na istekot na rokot vo koj periodi~no se pregleduvaat, po popravkata, odnosno prepravkata (remontot) podle`at na vonredni pregledi.

Za vonrednite pregledi na merilata e dol`en da se gri`i onoj koj ja izvr{il popravkata, odnosno prepravkata (remontot) na meriloto.

^len 45

Pregled na merilata spored odredbite na ovoj zakon, vr{i Zavodot, pretprijatcjata i drugite pravni lica na koi im e dovereno vr{eweto pregled na merila.

Pregled na merilata {to se upotrebuvaat vo oblasta na zdravstvoto, merilata {to se nameneti za za{tita na lu|eto i imotot, merilata {to slu`at za presmetka i merilata za kontrola na kvalitetot vo vrska so presmetkata, merilata {to se koristat za ekspertiza i kontrola na `ivotnata okolina, vr{i po pravilo Zavodot.

Na~inot na koj se vr{i pregled na merilata go propi{uva Ministerot za stopanstvo.

^len 46

Zavodot vr{i pregled na merilata, po pravilo, vo svoite slu`beni prostorii (laboratorii). Pod slu`beni prostorii na Zavodot, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbiraat i privremenite slu`beni prostorii na Zavodot - centrite za periodi~ni pregledi na merilata {to so propis }e gi opredeli Ministerot za stopanstvo.

Zavodot vr{i pregled na merilata nadvor od svoite slu`beni prostorii i toa:

1) vo prostoriite na pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica {to proizveduvaat ili popravaat merila;

2) vo prostoriite na imatelot, odnosno na korisnikot na meriloto, vo koj slu~aj podiositelot na baraeto za pregled na merilata e dol`en da obezbedi soodvetna rabotna prostorija, potreben broj rabotnici i oprema za vr{ewe na pregledi i

3) na mestoto na koe meriloto se nao|a, odnosno na koe e vgradeno ili postaveno, ako e vo pra{awe merilo koe po svojata konstrukcija e vrzano za mestoto na koe e postaveno (stabilno merilo) ili ako e vo pra{awe merilo koe poradi osetlivata konstrukcija bi mo`elo pri prenosot da se o{teti ili rasipe pri {to podnositelot na baraweto za pregled na meriloto e dol`en da obezbedi potreben broj rabotnici i oprema za vr{ewe na pregledot.

^len 47

Pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica {to vr{at proizvodstvo ili popravka na merila, se dol`ni da obezbedat rabotni prostorii, oprema za vr{ewe pregled na merilata i potreben broj rabotnici (odobreni laboratorii).

Ministerot za stopanstvo gi propi{uva uslovite za formirawe na laboratorii od stav 1 na ovoj ~len.

So propisot od stav 2 na ovoj ~len se utvrduvaat i uslovite koi vo pogled na stru~nosta na rabotnicite, opremata i rabotnite prostorii moraat da gi ispolnuvaat pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica od stav 1 na ovoj ~len.

Na barawe od pretprijatijata drugite pravni i fizi~ki lica od stav 1 na ovoj ~len, Zavodot utvrduva dali se ispolneti uslovite od stav 3 na ovoj ~len.

Ako Zavodot utvrdi deka se ispolneti uslovite od stav 3 na ovoj ~len, direktorot na Zavodot }e donese re{enie pregledot na meriloto od opredelen vid da mo`e da se vr{i vo prostoriite na podnositelot na baraweto.

Ako Zavodot utvrdi deka ne se ispolneti uslovte od stav 3 na ovoj ~len, direktorot na Zavodot }e donese re{enie so koe ne se dozvoluva pregled na opredelen vid merila vo prostoriige na podnositelot na baraweto.

Protiv re{enieto od stavovite 5 i 6 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

^len 48

Ako so pregledot se utvrdi deka meriloto gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi, Zavodot, odnosno pretprijatieto ili drugo pravno lice od ~len 58 na ovoj zakon go `igosuva, odnosno izdava uverenie za ispravnosta na meriloto.

Ako so pregledot se utvrdi deka meriloto ne gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi, Zavodot, odnosno pretprijatieto ili drugo pravno lice od ~len 58 na ovoj zakon }e odbie da go `igosa, odnosno nema da izdade uverenie za ispravnosta na meriloto, za {to, na pismeno barawe od strankata izdava re{enie.

Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

@albata ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

Ako so periodi~niot ili vonredniot pregled se utvrdi deka meriloto pove}e ne gi ispolnuva propi{anite metrolo{ki uslovi, Zavodot odnosno pretprijatieto ili drugo pravno lice od ~len 58 na ovoj zakon }e go poni{ti `igot na meriloto, odnosno na izdadenoto uverenie i }e utvrdi prestanuvawe na va`eweto na izdadenoto uverenie.

^len 49

Vidovite i oblicite na `igovite i na drugite znaci {to se upotrebuvaat pri pregledot na merilata kako i sodr`inata i formata na uverenieto za ispravnosta na meriloto, gi propi{uva Ministerot za stopanstvo.

@igot na meriloto prestanuva da va`i, ako:

1) istekol rokot na negovoto va`ewe;

2) e izmenet, o{teten ili otstranet i

3) e poni{ten.

Rokot na va`eweto na `igot istekuva na krajot na kalendarskata godina vo koja mora da se izvr{i periodi~en pregled na meriloto.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se primenuvaat i na prestanuvaweto na va`eweto na uverenieto za ispravnosta na meriloto.

Meriloto za koe prestanal da va`i `igot, odnosno za koe prestanalo da va`i uverenieto za ispravnosta na meriloto, ne mo`e da se pu{ta vo promet ili da se upotrebi.

Merilata za koi pregledot ne e zadol`itelen, a koi se koristat za li~na upotreba, kako u~ebni pomagala ili za indikacija (indikatori), se ozna~uvaat so posebni oznaki (nalepnici).

Merilata od stav 6 na ovoj ~len ne mo`at da se koristat za drugi potrebi.

Formata i izgledot na nalepnicata od stav 6 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za stopanstvo.

4. Posebni odredbi za merilata

^len 50

Merilata koi spored ovoj zakon zadol`itelno se pregleduvaat mo`at da se pu{taat vo promet ili da se dr`at podgotveni zaradi pu{tawe vo promet, samo ako se `igosani na propi{aniot na~in, odnosno ako se snabdeni so uverenie za ispravnosta na meriloto.

^len 51

Za ispravnosta na merilata {to se nao|aat vo upotreba se dol`ni da se gri`at imatelite, odnosno korisnicite na merilata.

^len 52

Ministerot za stopanstvo mo`e da propi{e zadol`itelno da se upotrebuvaat merila od opredelen vid za promet na opredeleni stoki i za vr{ewe na opredeleni uslugi.

^len 53

Ministerot za stopanstvo mo`e da propi{e zabrana za pu{tawe vo promet i za upotreba na onie vidovi merila za koi }e se utvrdi deka ne im odgovaraat na potrebite na mereweto i na drugite uslovi opredeleni so ovoj zakon.

^len 54

Merilata {to se uvezuvaat mo`at da se pu{taat vo promet samo ako se snabdeni so potvrda od Zavodot deka gi ispolnuvaat metrolo{kite i drugi uslovi.

Kon baraweto za izdavawe na potvrdata od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva soodvetna tehni~ka dokumentacija.

Na~inot na izdavawe na potvrdata od stav 1 na ovoj ~len (sodr`inata na barawto, vidot na tehni~kata dokumentacija, sodr`inata na potvrdata i dr.), go pro-pi{uva Ministerot za stopanstvo.

^len 55

Ispravite {to mu odgovaraat na re{enieto za odobrenie na tipot na meriloto i na `igot, odnosno na uverenieto za ispravnosta na etalonot i na meriloto, {to gi izdale organi ili organizacii vo stranstvo, se priznavaat vo soglasnost so me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuvala Republika Makedonija.

^len 56

Tro{ocite za ispituvawe na tipot na meriloto i za pregled na etalonite, na mostrite na referentnite materijali i na merilata, {to gi vr{i Zavodot, gi podnesuvaat podnositelite na barawta za ispituvawe na tipot na merilata i za pregled na etalonite, na mostrite na referentnite materijali i na merilata.

Tro{ocite za prv pregled na merilata od masovno proizvodstvo, ~ij proces na izrabotka ili ispituvawe e avtomatiziran, {to go vr{at pretprijatijata - proizvoditeli na merila, gi podnesuvaat tie pretprijatija.

Visinata i na~inot na pla}awe na nadomestot za pokrivawe na tro{ocite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len go opredeluva Vladata na Republika Makedonija.

VI. METROLO[KI PREGLED NA KOLI^INI NA PROIZVODI I PAKUVANI PROIZVODI

^len 57

Deklariranite, ozna~enite ili etiketiranite koli~ini na proizvodi so ili bez opakovka, nameneti za proda`ba, {to se merat i pakuvaat so ma{ini i uredi za dozirawe, polnewe i pakuvawe, ne mo`at da otstapuvaat od utvrdenite koli~ini.

Po isklu~ok ministerot za stopanstvo so posebni metrolo{ki propisi gi utvrduva dozvolenite otstapuvawa na koli~inite na proizvodite od stav 1 na ovoj ~len.

Ministerot za stopanstvo gi donesuva metrolo{kite propisi od stav 2 na ovoj ~len.

VII. DOVERUVAWE NA VR[EWE JAVNI OVLASTUVAWA ZA PREGLED NA ETALONI, MOSTRI NA REFERENTNI MATERIJALI I MERILA

^len58

Na pretprijatijata i na drugi pravni lica, osven na pretprijatijata proizvoditeli na merila i na pretprijatijata {to koristat merila za presmetka, mo`e da im se doveri vr{ewe popravka i pregled na rabotnite etaloni, mostrite na referentni materijali i merilata, ako se registrirani za vr{ewe na metrolo{ka dejnost i ako gi ispolnuvaat uslovite vo pogled na stru~nata podgotovka na rabotnicite, opremata i prostoriite (ovlasteni laboratorii).

Uslovite od stav 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za stopanstvo.

^len 59

Na pretprijatijata - proizvoditeli na merila mo`e da im se doveri prv pregled na merilata od masovno proizvodstvo (ugostitelski sadovi, merila za dol`ina i sl.), ~ij proces na izrabotka ili ispituvawe e avtomatiziran, odnosno koj e takov {to go garantira ispolnuvaweto na propi{anite metrolo{ki uslovi.

^len 60

Pretprijatijata i drugite pravni lica {to koristat merila vo proizvodniot proces na rabota, zaradi kontrola na kvalitetot na proizvodite, mo`at za svoite potrebi da formiraat laboratorii vo koi }e vr{at periodi~en, vonreden i kontrolen pregled na tie merila.

Pregledot na merilata od stav 1 na ovoj ~len vr{i spored odredbite na ovoj zakon i drugite propisi, so rabotni etaloni {to gi pregledal Zavodot, pretprijatieto ili drugo pravno lice, na koe mu doveren pregledot na rabotni etaloni.

^len 61

Na barawe od pretprijatijata i drugite pravni lica od ~lenovite 58 i 59 na ovoj zakon, Zavodot utvrduva dali se ispolneti uslovite propi{ani za doveruvuvawe pregled na rabotnite etaloni, mostrite na referentnite materijali i merilata, ili prv pregled na merilata od masovno proizvodstvo ~ij proces na izrabotka ili ispituvawe e avtomatiziran.

Na~inot na koj se doveruva pregledot na rabotnite etaloni, mostrite na referentnite materijali i merilata na pretprijatijata i drugite pravni lica od ~lenovite 58 i 59 na ovoj zakon, go propi{uva ministerot za stopanstvo.

Ako Zavodot utvrdi deka se ispolneti propi{anite uslovi ministerot za stopanstvo }e donese re{enie so koe podnositelot na baraweto od stav 1 na ovoj ~len se ovlastuva za pregled na rabotnite etaloni ili na mostrite na referentnite materijali ili na merilata, odnosno prv pregled na merilata od masovno proizvodstvo.

So re{enieto od stav 3 na ovoj ~len }e se opredeli i metrolo{koto podra~je na koe pretprijatieto ili drugo pravno lice od ~len 58 na ovoj zakon }e gi pregleda rabotnite etaloni ili mostrite na referentnite materijali ili merilata.

^len 62

Pretprijatijata i drugite pravni lica na koi im e doveren pregledot na rabotnite etaloni, mostrite na referentnite materijali i merilata se dol`ni da vodat evidencija za izvr{enite pregledi.

^len 63

Pretprijatijata i drugite pravni lica od ~len 58 na ovoj zakon, mo`at da go pregledaat meriloto na mestoto na koe meriloto e vgradeno ili postaveno.

VII. NADZOR

^len 64

Nadzor nad primenata na Zakonot i na propisite, doneseni vrz osnova na ovoj zakon, vr{i Ministerstvoto za stopanstvo.

Zavodot vr{i nadzor nad ispravnosta, prometot i upotrebata na merilata na mernite edinici, odr`uvaweto na propi{anite uslovi vo laboratoriite na pretprijatijata drugite pravni i fizi~ki lica {to proizveduvaat i popravaat merila, pregledot na rabotnite etaloni, mostrite od referentni materijali i merilata {to go vr{at pretprijatijata i drugi pravni lica na koi im e doveren pregledot i nad koli~inite na proizvodite i pakuvanite proizvodi.

^len 65

Rabotnicits {to rabotat na zada~ite i rabotite na nadzorot moraat da imaat legitimacija so koja se utvrduva nivnoto slu`beno svojstvo i se dol`ni da ja poka-`at ako toa se bara od niv.

Ministerot za stopanstvo go propi{uva obrazecot i na~inot na izdavawe na legitimacijata.

^len 66

Pretprijatijata i drugite pravni i fizi~ki lica, se dol`ni da ovozmo`at neprs~eno vr{ewe na nadzorot i da gi dadat podatocite {to se za toa potrebni.

Pri vr{eweto nadzor od stav 1 na ovoj ~len rabotnicite na Zavodot imaat pravo da vleguvaat i vo prostoriite kako i da vr{at kontrolni ispituvawa.

^len 67

Vo vr{eweto nadzor nad pregledot na rabotnite etaloni, mostrite na referentnite materijali i merila {to go vr{at pretprijatijata i drugite pravni lica na koi im e doveren toj pregled, Zavodot ima pravo:

1) da gi proveruva metrolo{kite svojstva na sekundarnite i rabotnite etaloni, odnosno metrolo{kite karakteristiki na mostrite na referentni materijali;

2) da vr{i kontrolni ispituvawa na pregledanite rabotni etaloni, mostri na referentni materijali, merila i koli~ini na proizvodi i pakuvani proizvodi;

3) da bara izve{tai za rabotata na pregledot na rabotnite etaloni, mostrite na referentni materijali i merilata i evidencija za izvr{enite pregledi i

4) da proveruva dali se ispolneti uslovite vrz osnova na koi e dovereno vr{eweto na pregledi.

^len 68

Ako vo vr{eweto na nadzorot od ~len 67 na ovoj zakon se utvrdi deka pretprijatieto ili drugo pravno lice ne gi ispolnuva uslovite od ~len 58 na ovoj zakon ili deka ne se pridr`uva kon propisite ili dadenite upatstva, }e podnese predlog za odzemawe na ovlastuvaweto dadeno vrz osnova na ~len 61 stav 3 na ovoj zakon.

^len 69

Ako vo vr{eweto na nadzorot od ~len 67 na ovoj zakon se utvrdi deka rabotnite etaloni, mostrite na referentni materijali i merilata {to gi pregledalo i `igosalo pretprijatieto ili drugo pravno lice na koe mu e doveren pregledot ne se ispravni, }e gi poni{ti `igovite na rabotnite etaloni, na mostrite na referentnite materijali i merilata, odnosno na izdadenite uverenija i }e se utvrdi prestanok.

^len 70

Vo vr{eweto na nadzorot nad pregledot na merilata {to se vr{i vo prostoriite na pretprijatijata, drugite pravni i fizi~ki lica {to proizveduvaat i popravaat merila, Zavodot ima pravo i dol`nost:

1) da gi proveruva metrolo{kite svojstva na rabotnite etaloni {to se upotrebuvaat za pregled ia merilata i

2) da proveruva dali se ispolneti uslovite od ~len 47 stav 2 na ovoj zakon.

^len 71

Ako Zavodot vo vr{eweto na nadzorot od ~len 70 na ovoj zakon utvrdi deka pretprijatijata, drugite pravni i fizi~ki lica {to proizleguvaat ili popravaat merila ne gi ispolnuvaat uslovite od ~len 47 stav 2 na ovoj zakon, }e donese re{enie za ukinuvawe na re{enieto za pregled na merilata vo nivnite prostorii.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

^len 72

Ako vo vr{eweto na nadzorot nad ispravnosta, prometot i upotrebata na merilata, se utvrdi deka meriloto {to e vo upotreba ili {to se pu{ta vo promet ili se dr`i podgotveno zaradi upotreba, odnosno pu{tawe vo promet ne e ispravno }e se donese re{enie so koe }e se naredi utvrdenite nedostatoci da se otstranat vo opredelen rok.

Ako Zavodot utvrdi deka vo opredeleniot rok ne se otstranat opredelenite nedostatoci }e se donese re{enie so koe trajno }e se zabrani upotrebata na meriloto, odnosno negovoto pu{tawe vo promet.

Protiv re{enieto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Ministerstvoto za stopanstvo.

@albata ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 73

Meriloto za koe }e se donese re{enie za zabrana na upotrebata odnosno za pu{tawe vo promet, Zavodot na vidliv na~in }e go obele`i kako neispravno, }e go poni{ti `igot na meriloto, odnosno na izdadenoto uverenie za ispravnosta }e utvrdi prestanuvawe na va`eweto na uverenieto i }e ja onevozmo`i negovata natamo{na upotreba, odnosno pu{tawe vo promet.

^len 74

Ako rabotnikot na Zavodot pri vr{ewe na nadzor utvrdi deka pretprijatieto, drugo pravno i fizi~ko lice, so povreda na odredbite na ovoj zakon ili na propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon storil krivi~no delo, stopanski prestap ili prekr{ok, dol`en e da sostavi zapisnik i bez odlagawe da podnese prijava, odnosno barawe za poveduvawe krivi~no delo, postapka za stopanski prestap, odnosno prekr{ok.

^len 75

Nadzorot nad primenata na odredbite na ovoj zakon za va`eweto na `igot na merilata, odnosno uverenieto za ispravnosta na merilata {to se upotrebuvaat vo prometot na stoki i pri vr{eweto na uslugite od oblasta na stokovniot promet, vr{at i organite nadle`ni za raboti na pazarnata inspekcija.

Organot nadle`en za raboti na pazarnata inspekcija mo`e so rs{enie da gi opredeli upravnite merki od ~len 72 stavovite 1 i 2 na ovoj zakon.

IX. KAZNENI ODREDBI

^len 76

So pari~na kazna od 50 do 150 plati }e se kazni za stopanski prestap pretprijatie ili drugo pravno lice, ako:

1) vo prometot na opredeleni stoki ili pri vr{eweto na opredeleni uslugi ne upotrebi opredelena merna edinica, ili merilo od opredelen vid koga e propi{ana nivnata zadol`itelna upotreba (~len 23 i ~len 52);

2) upotrebi ili pu{ti vo promet merilo {to spored ovoj zakon podle`i na zadol`itelen pregled, a koe na propi{aniot na~in ne e `igosano, odnosno ne e snabdeno so uverenie za ispravnost (~len 34 stav 1 i ~len 50);

3) upotrebi merilo za koe e doneseno re{enie za ukinuvawe na re{enieto za odobrenie na tipot na meriloto (~len 39 stav 2) i

4) pu{ti vo promet ili upotrebi merilo za koe e propi{ana zabrana za pu{tawe vo promet i upotreba (~len 53).

Za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od pet do deset plati i odgovornoto lice vo pretprijatieto ili vo drugo pravno lice.

Pokraj pari~nata kazna za stopanskiot prestap od stav 1 na ovoj ~len }e se izre~e i za{titna merka odzemawe na meriloto so koe e storen stopanski prestap.

^len 77

So pari~na kazna od 50 do 100 plati }e se kazni za stopanski prestap pretprijatieto ili drugo pravno lice, ako:

1) vo svosto rabotewe upotrebuva merni edinici {to spored ovoj zakon ne mo`at da se upotrebuvaat vo Republikata (~len 3);

2) pu{ti vo promet merilo {to go uvezlo, a za koe ne e pribavena potvrda od Zavodot deka gi ispolnuva propi{anite uslovi (~len 54 stav 1) i

3) utvrdi nedozvoleni otstapuvawa na deklariranite, ozna~enite ili etiketiranite koli~ini na proizvodi so ili bez opakovka (~len 57 stav 2).

Za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od pet do deset plati odgovornoto lice vo pretprijatieto ili vo drugo pravno lice.

Pokraj pari~nata kazna za stopanski prestap od stiv 1 na ovoj ~len }e se izre~e i za{titna merka odzemawe na meriloto so koe e storen stopanski prestap.

^len 78

So pari~na kazna od pet do 20 plati }e se kazni za prekr{ok pretprijatieto ili drugo pravno lice, ako:

1) upotrebi merila na na~in so koj ne se obezbeduva opredelena to~nost na mereweto (~len 4 stav 1);

2) ne gi upotrebi mernite edinici pod naziv i oznaki {to se predvideni so ovoj zakon (~len 20 stav 1);

3) pri ispituvaweto na tipot na meriloto nadvor od slu`benite prostorii na Zavodot, ili pri pregledot na meriloto na mestoto na koe se nao|a meriloto, odnosno na koe meriloto e vgradeno ili postaveno, ne obezbedi potreben broj rabotnici i oprema za ispituvawe na tipot na meriloto, odnosno za pregled na meriloto (~len 37 stav 3 i ~len 46 stav 2 to~ki 2 i 3);

4) pu{ti vo promet ili upotrebi merilo na koe mu istekol rokot na periodi~niot pregled, odnosno ako prestanal da va`i `igot, odnosno za koe prestanalo da va`i uverenieto za ispravnosta na meriloto (~len 43 stav 6 i ~len 49 stav 5);

5) upotrebi merila nameneti za li~na upotreba, kako u~ebni pomagala ili indikatori za drugi potrebi (~len 49 stav 6);

6) ne vodi evidencija za izvr{enite pregledi na rabotnite etaloni, mostrite na referentni materijali i merila (~len 62) i

7) ne ovozmo`i nepre~eno vr{ewe nadzor ili ne dade podatoci potrebni za vr{ewe nadzor (~len 66 stav 1).

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna petina do dve plati i odgovornoto lice vo pretprijatieto ili vo drugo pravno lice i }e se izre~e i za{titna merka zabrana na vr{ewe na rakovodna dol`nost vo traewe od tri meseci do edna godina.

Pokraj pari~nata kazna od stav 1 na ovoj ~len }e se izre~e i za{titna merka odzemawe na predmetite so koi e storen prekr{okot i zabrana na vr{ewe dejnost vo traewe od tri meseci do edna godina.

^len 79

So pari~na kazna od edna petina do tri plati }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice {to vr{i dejnost za dejstvijata od ~len 76 stav 1, ~len 77 stav 2 to~kite 1 i 2 i ~len 78 stav 1 na ovoj zakon.

Pokraj pari~nata kazna od stav 1 na ovoj ~len }e se izre~e i za{titna merka odzemawe na meriloto so koe e napraven prekr{ok i odzemawe na imotnata korist, kako i zabrana na vr{ewe na dejnost od tri meseci do edna godina.

^len 80

So pari~na kazna od edna desetina do edna polovina }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice za dejstvijata od ~len 76 stav 1, ~len 77 stav 1 to~kite 1 i 2 i ~len 78 stav 1 na ovoj zakon.

Pokraj pari~nata kazna od stav 1 na ovoj ~len }e se izre~e i za{titna merka odzemawe na meriloto so koe e napraven prekr{ok i odzemawe na imotnata korist.

X. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 81

Zavodot }e se osnova najdocna vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 82

Aktot za organizacija i rabota i aktot za sistsmatizacija na rabotite i zada~ite na Zavodot, kako i drugite akti, }e se donesat vo rok od tri msseci od osnovaweto na Zavodot.

^len 83

Podzakonskite akti i drugite propisi od oblasta na mernite edinici i merilata, {to gi donel Sojuzniot zavod za meri i skapoceni metali, vrz osnova na Zakonot za merni edinici i merila ("Slu`ben list na SFRJ" broj 9/84, 18/84, 59/86, 20/89, 9/90, i 53/91), va`at do donesuvawe na podzakonskite akti i drugite propisi soglasno so ovoj zakon.

Propisite i drugite akti soglasno so ovoj zakon }e se donesat vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 84

Oznakite na merilata, koi bile zavereni pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, va`at soglasno so odredbite na Zakonot za merni edinici i merila ("Slu`ben list na SFRJ" broj 9/84, 18/84, 59/86, 20/89, 9/90 i 53/91).

Re{enijata za odobreni tipovi merila, {to bile izdadeni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ostanuvaat da va`at.

Ovlastuvawata za rabota na laboratoriite {to bile izdadeni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ostanuvaat da va`at do objavuvaweto na novite propisi.

^len 85

Vo Zavodot se formiraat stru~ni komisii za oddelni oblasti na metrologijata, koi mu davaat mislewa, zabele{ki i predlozi na direktorot na Zavodot na nacrtite i predlozite na propisite {to se donesuvaat vrz osnova na ~len 35 od ovoj zakon, kako i vrz osnova na ~len 24 stav 2, ~len 26 stav 2, ~len 27 stav 2, ~len 30 stav 3, ~len 47 stav 2 i ~len 58 stav 2 od ovoj zakon.

^lenovite na stru~nite komisii od stav 1 na ovoj ~len gi imenuva ministerot za stopanstvo na predlog od zainteresiranite pretprijatija, nau~no-istra`uva~kite i drugi pravni lica.

^len 86

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za merni edinici i merila ("Slu`ben list na SFRJ" broj 9/84, 18/84, 59/86, 20/89, 9/90 i 53/91).

^len 87

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija.

PRILOZI NA ZAKONOT ZA MERNITE EDINICI I MERILATA

Prilog broj 1

DEFINICII NA OSNOVNITE EDINICI (SI)

1. Dol`ina

Edinica za dol`ina e metar. Metar e dol`ina na patekata {to vo vakuum }e ja mine svetlinata za vreme od 1/299 792 458 sekundi

17e CGPM (1983) , Résolution 1: Le mètre est la longueur du trajet dans le vide par la lumière pendant une durée de 1/299 792 458 seconde.

2. Masa

Edinica za masa e kilogram.

3e CGPM (1901): Le kilogramme est l'unité de masse: il est égal à la masse du prototype international du kilogramme.

Zabele{ka: me|unarodniot etalon na kilogram go potvrdi 1889 godina, Prvata generalna konferencija za tegovi i meri (CGPM), koga e proglaseno deka ovoj me|unaroden etalon vo idnina }e se smeta kako edinica za masa. Me|unarodniot etalon se ~uva vo Me|unarodnoto biro za tegovi i meri vo Sevr kaj Pariz.

3.Vreme

Edinica za vreme e sekunda. Sekunda e traewe od 9 192 631 770 periodi na zra~ewe koe mu odgovara na preminot me|u dve hiperfini nivoa na osnovnata sostojba na atomot na ceziumot 133.

13e CGPM (1967), Résolution 1: La seconde est la durée de 9 192 631 770 périodes de la radiation correspondant à la transition entre les deux niveaux hyperfins de l'état fondamental de cesiur 133.

4.Ja~ina na elektri~nata struja

Edinica za ja~ina na elektri~na struja e amper (ampère).

Amper e ja~ina na postojana elektri~na struja koja, koga se odr`uva vo dva pravi paralelni sprovodnika, so neograni~ena dol`ina i zanemarlivo mal kru`en napre~en presek, {to se nao|aat vo vakum na me|usebno rastojanie od eden metar, predizvikuva me|u tie sprovodnici, sila koja e ednakva na 2 h 10-7 wutni po metar dol`na.

CIPM (1946), Résolution 2 apporouvée par la 9e CGPM (1948). L'ampère est l'intensité d'un courant constant qui, maintenu dans delux conducteurs perallèles, rectilignes, de longuer infinie, de section circulaire négligeable et placés a une distance de l mètre l'un de l'autre dans le vide, produirait entre ces conducteurs une force égal à 2 x 10-7 newton permètre de longueur.

5.Termodinami~ka temperatura

Edinica za termodinami~ka temperatura e kelvin. Kelvin e termodinami~ka temperatura koja e ednakva na 1/273,16 od termodinami~kata temperatura na trojnata to~ka na vodata.

13e CGPM (1967) , Résolution 4: Le kelvin, unité de température thermodynamique, est la fraction 1/273,16 de la temperature thermodynamique du point triple de l'eau.

6.Svetlosna ja~ina

Edinica za svetlosna ja~ina e kandela. Kandela e svetlosna ja~ina vo opredelen pravec na izvorot koj emituva monohromatsko zra~ewe na frekvekcija od 540 h 1012 herca i ~ija energetska ja~ina vo toj pravec e 1/683 vati po steradijan.

16e CGPM (1979) , Résolution 3: la candéla est l'intensité lumineuse, dans une direction donnée, d'une source qui émet un rayonn ment monochromatique de fréquence 540 x 1012 hertz et dont l'intensit énergétique dans cette direction est 1/683 watt par stéradian.

7. Koli~ina na materija (na supstancija)

Edinica za koln~ina na materija (na supstancija) e. mol.

Mol e koli~ina na materija (na supstancija) na sistemot koj sodr`i tolku elementarni edinki, kolku {to ima atomi vo 0,012 kilogrami jaglerod 12.

14e CGPM (1971) , Résolution 3: La mole est la quantité de metière d'un système contenant autant d'entités élémentaires qu'il y a d'atomes dans 0,012 kilogramme de carbone 12.

Zabele{ka: koga se upotrebuva mol, treba da se navedat elementarnite edinki koi mo`at da bidat atomi, molekuli, joni, elektroni i drugi ~esti~ki ili opredeleni zbirovi na tie ~esti~ki.

Prilog broj 2

TABELA 1

IZVEDENI EDINICI SI SO POSEBNI NAZIVI I OZNAKI

Golemina Naziv Oznaka Izrazeno so Izrazeno so

drugi edinici osnovnite

SI edinici SI

1 2 3 4 5

Frekfencija, herc Hz s-1

za~estenost (hertz)

sila wutn N m.kg.s-2

(newton)

pritisok,napon paskal Pa N/m2 m-1.kg.s-2

(pascal)

1 2 3 4 5

energija, rabota, xul J W.s m2.kg.s-2

koli~ina na toplina (joule)

mo}nost, energetski vat W J/s m2.kg.s-3

fluks, toploten fluks(watt)

koli~ina na kulon S s.A

elektricitet (coulomb)

elektri~en napon, volt V w/A m2.kg.a-3.A-1

elektromotorna sila

elektri~en potencijal

elektri~na farad F C/V m2.kg-1.s4.A2

kapacitivnost

elektri~na otpornost om(ohm) W V/A m2.kg..s-3.A-2

elektri~na simens S A/V m-2.kg-1.s3.A2

sprovodnost (siemens)

magnetski veber Wb V.s m2.kg.s-2.A-1

fluks (weber) T.m2

magnetna indukcija tesla T Wb/m2 kg.s-2.A-1

indukativnost henri H Wb/A m2.kg.s-2.A-2

(henry)

celziusova stepen 0C K

temperatura* celziusov

svetlosen fluks lumen lm cd.sr cd

osvetlenost luks lx lm/m2 m-2.cd

aktivnost na radi- bekerel Bq s-1

oaktiven izvor (becquerel)

apsorbirana doza na grej Gy J/kg m2.s-2

jonizira~ko zra~ewe (gray)

ekvivalentna doza na sivert Sv J/kg m2.s-2

jonizira~ko zra~ewe (sievert)

*Celziusovata temperatura (t) e opredelena so izrazot t = t-t0 , kade {to T e termodinami~ka temperatura a T0 = 273.15 K po definicija.

TABELA 2

NEKOI IZVEDENI EDINICI SI

Golemina Naziv Oznaka Izrazeno so

osnovnite

edinici SI

1 2 3 4

povr{ina kvadraten metar m2 m2

zafatnina kuben metar m3 m3

brzina metar vo sekunda m/s m.s-1

zabrzuvawe metar vo sekunda na m/s2 m.s-2

kvadrat

nadol`na kilogram po metar kg/m m-1.kg

(liniska) masa

povr{inska masa kilogram po kg/m2 m-2.kg

kvatraten metar

gustina kilogram po kg/m3 m-3.kg

(zafatninska masa) kuben metar

specifi~na kuben metar po m3/kg m3.kg-1

zafatnina kilogram

ja~ina na magnetno amper po metar A/m m-1.A

pole

gustina na amper po A/m2 m-2.A

elektri~na struja kvadraten metar

koncentracija mol po mol/m3 m-3.mol

(koli~ina na materija)kuben metar

molarna masa kilogram po mol kg/mol kg.mol-1

luminizacija kandela po cd/m2 m-2.cd

kvadraten metar

zafatninski protok kuben metar vo m3/s m3.s-1

sekunda

masen protok kilogram vo sekunda kg/s kg.s-1

agolna brzina radijan vo sekunda rad/s s-1

agolno zabrzuvawe radijan vo sekunda rad/s2 s-2

na kvadrat

kineti~ka viskoznost kvadraten metar m2/s m2.s-1

vo sekunda

dinami~ka viskoznost paskal sekunda Pa.s m-1.kg.s-1

povr{inski napon wutn po metar N/m kg.s-2

1 2 3 4

entropija xul po kelvin J/K m2.kg.s-2.K-1

specifi~en toploten xul po kilogram- J/(kg.K) m2.s-2.K-1

kapacitet, specifi- kelvin

~na entropija

specifi~na energija xul po kilogram J/kg m2-s-2

toplotna vat po metar W/(m.K) m.kg.s-3.K-1

sprovodlivost kelvin

zafatninska energija xul po kuben metar J/m3 m-1.kg.s-2

ja~ina na elektri~no volt po metar V/m m.kg.s-3.A-1

pole

termitivnost farad po metar F/m m-3.kg-1.s4.A2

termeabilnost henri po metar H/m m.kg.s-2.A-2

solarna energija xul po mol J/mol m2.kg.s-2.mol-1

ekspoziciona doza(na kulon po kilogram C/kg kg-1.s.A

jonizira~ko zra~ewe

energetska ja~ina vat po steradijan W/sr m2.kg.s-3

na zra~ewe

Prilog broj 3

DEFINICII NA DOPOLNITELNITE EDINICI SI

1. Agol vo ramnina

Edinica za agol vo ramnina e radijan. Radijan e agol vo ramnina me|u dva polupre~nika {to na krug se~at lak vo dol`ina ednakva na polupre~nikot (1 rad = 1).

2. Prostoren agol

Edinica za prostoren agol e steradijan. Steralijan a prostoren agol na konus so teme vo sredi{teto na topka, koja na povr{inite na topkata zafa}a povr{ina ednakva na povr{inata na kvadratot opredelen so polupre~nikot na topkata (1sr = 1).

 

 

 

 

 

 

 

Prilog broj 4

MERNI EDINICI NADVOR OD ME\UNARODNIOT SISTEM NA EDINICI, SO POSEBNI NAZIVI

Edinica nadvor od SI Vrednost izrazena Dozvolena

Golemina Naziv Oznaka vo edinicite SI upotreba

pribli`no samo

1 2 3 4 5

morska milja 1 morska milja=1852m vo pomorskiot

re~niot i vozdu{- dol`ina niot soobra}aj

astronomska edinica 1 astronomska edinica vo astronomijata

= 1.495 978 7 h 10-11m

ar a 1a = 100m2 za izrazuvawe na

povr{inata na

povr{ina zemji{te

hektar ha 1ha = 10 000m2 za izrazuvawe na

povr{inata na

zemji{te

zafatnina litar 1.L 1l = 1L » 10-3m3

stepen(agolen) 0 10=(p /180) rad

agol vo minuta(agolna) ' 1'= (p /10 800)rad

ramnina sekunda(agolna) '' 1''= (p /648 000)rad

gon g 1g = (p /200)rad

ton t 1t = 103 kg

masa edinica na u 1u = 1,660 57.10-27kg vo fizikata i

atomska masa pribli`no hemijata

nadol`na teks tex 1tex = 10-6kg/m za izrazuvawe na

(liniska) nadol`na masa

masa tekstilno

vlakno i konec

minuta min 1min = 60s

vreme saat ili ~as h 1h = 3 600s

den d 1d = 86 400s

brzina jazol 1jazol= m/s vo pomorskiot

re~niot i vozdu-

{niot soobra}aj

1 2 3 4 5

pritisok milimetar mm Hg 1mm Hg=133,322 Pa za odreduvawe na

`ivin stolb krven pritisok

vo zdravstvoto

bar bar 1bar = 105Pa

energija elektronvolt eV 1eV=1,602''19.10-19J vo specijalizi-

pribli`no rani oblasti

voltamper VA 1VA = 1W za opredeluvawe

na prividna mo}-

nost na naizmeni-

~nata elektri~na

mo}nost struja

var var 1var = 1W za opredeluvawe

na elektri~na reaktivna (jalova)

mo}nost

*Edinica na atomska masa ednakva na 1/12 od masata na atomot na nuklid 12C

**Elektronvolt e ednakov na kineti~kata energija {to ja dobiva elektronot preminuvajki ja potencijalnata razlika od 1 volt vo vakuum.

Prilog broj 5

NAZIVI NA PREFIKSITE SI, NIVNITE OZNAKI NA VREDNOSTI

IZRAZENI SO BROJ, KAKO I NIVNA UPOTREBA

1. Nazivite, oznakite i vrednostite na prefiksite SI izrazeni so broj se navedeni vo slednata tabela:

Naziv Oznaka Vrednost izrazena vo broj

1 2 3

Jota U 1 000 000 000 000 000 000 000 000 = 1024

Zeta Z 1 000 000 000 000 000 000 000 = 1021

Eksa E 1 000 000 000 000 000 000 = 1018

Peta P 1 000 000 000 000 000 = 1015

Tera T 1 000 000 000 000 = 1012

Giga G 1 000 000 000 = 109

Mega M 1 000 000 = 106

Kilo k 1 000 = 103

1 2 3

Hekto h 100 = 102

Deka da 10 = 101

Deci d 0,1 = 10-1

Centi c 0,01 = 10-2

Mili m 0,001 = 10-3

Mikro m 0,000 001 = 10-6

Nano n 0,000 000 001 = 10-9

Piko p 0,000 000 000 001 = 10-12

Femto f 0,000 000 000 000 001 = 10-15

Ato a 0,000 000 000 000 000 001 = 10-18

Zepto z 0,000 000 000 000 000 000 001 = 10-21

Jokto y 0,000 000 000 000 000 000 000 001 = 10-24

2. Prefiksite SI mo`at da se upotrebuvaat pred:

- osnovnite edinici SI, osven edinicite za masa;

- izvedenite edinici SI koi imaat poseben naziv i oznaka, osven edinicite za Celziusova temperatura i

- slednive merni edinici nadvor ol edinicite SI: litar, ton, teks, bar, elektronvolt, voltamper i var.

3. Prefiksite SI mo`at da se upotrebuvaat pred mernite edinici od to~ka 2 na ovoj prilog i koga tie edinici se nao|aat vo sostav na drugi izvedeni edinici SI i na kombinirani merni edinici koi se izrazuvaat vo forma na proizvod ili koli~nik.

4. Pred mernata edinica mo`e da se upotrebi samo eden prefiks SI.

5. Izlo`itelot {to se stava na oznakata na mernata edinica se odnesuva na cela decimalna merna edinica.

Prilog broj 6

NA^IN NA PI[UVAWE NA MERNITE EDINICI

1. Oznakite na mernite edinici se pi{uvaat so vertikalni bukvi na abecedata i so bukvite na gr~kata azbuka W i m

2. Oznakite na mernite edinici se pi{uvaat bez to~ki na krajot.

3. Nazivot na prefiksot SI i nazivot na mernata edinica se pi{uvaat zaedno kako eden zbor.

4. Oznakata na prefnksot SI i oznakata na mernata edinica se pi{uvaat zaedno.

5. Proizvodot na dve merni edinici se obele`uva so to~ka kako simbol na mno`ewe. To~kata mo`e da se izostavi koga oznakata na mernata edinica e takva {to da ne mo`e da nastane zabuna.

6. Ako mernata edinica se formira so me|usebno delewe na dae merni edinici, kako simbol na delewe mo`e da se upotrebi kosa crta (/) ili horizontalna crta (-) ili izlo`itel so negativen znak.

Zabele{ka: vo sistemite za obrabotka na podatoci koi raslolagaat so ograni~en zbir na znaci, mo`at da se upotrebuvaat posebno prisposobeni oznaki na mernite edinici i simboli na mno`ewe, delewe i stepenuvawe.

Prilog broj 7

Ovaa odredba gi opfa}a posebnite nazivi i posebnite oznaki za broj~eni faktori koi slu`at za izrazuvawe na vrednosti na goleminite (broj~eni) bez dimenzii koi ne se merni edinici vo smisla na oaoj zakon: neper (oznaka: Np), decibel (oznaka: dV ), oktava, fon, son, bit i drugo. Pokraj nabroenite posebni nazivi i posebni oznaki: neper (Np) i decibel (dB), koi se definiraat so logaritamot na odnosite na dve odredeni istorodni golemini vo oblasta na periodi~nite pojavi i vo akustikata, kako i oktavata, fonot, sonot i drugo koi slu`at za izrazuvawe na soodvetni golemini bez dimenzii vo akustikata, ovde pred se spa|aat:

- procent (oznaka: %; 1% = 10-2)

- promil (oznaka: ‰ ; 1‰ = 10-3 )

- milioniti del (oznaka: ppm; 1 ppm = 10-6 ) ,

kako i za matemati~kata golemina agol vo ramkika:

- agolen stepen (oznaka: 0)

- agolna minuta (oznaka: ')

- agolna sekunda (oznaka: '')

- gon (oznaka: g)

koi istovremeno se svrsteni vo merni edinici nadvor od SI, so posebni nazivi (prilog broj 4so ~len 16 na ovoj zakon).

Ovie posebni nazivi i oznaki mo`at da se upotrebuvaat samostojno ili vo kombinacija so merni edinici bez ograni~uvawe.

Biolo{kite edinici koi se zasnvvaat na standardizirano dejstvo na oddelni supstanci na `ivi organizmi, meteorolo{kata edinica (beaufort) koja se zasnova na standardizirani posledici na dejstvuvaweto na veterot i edinicite za izrazuvawe na ja~inata na zemjotresite, ne se merni edinici vo smisla na ovoj zakon. Upotrebata na ovie edinici vo Republika Makedonija e dozvolena bez ograni~uvawe.