Vrhovniot sud na Republika Makedonija na Op{tata sednica odr`ana na den
11.02.1997 godina, po razgleduvaweto na pra{awata za stvarnata i mesnata
nadle`nost na osnovnite sudovi pri odlu~uvaweto za zakonitosta na poedine~niot
akt vo upravno- smetkovodstvenite sporovi, vrz osnova na ~len 35 stav 1 alineja
1 od Zakonot za sudovite utvrdi
NA^ELNO
PRAVNO MISLEWE
1. Kako upravno- smetkovodstveni sporovi vo smisla na ~len 32 stav 1 i 2
od Zakonot za sudovite, se smetaat sporovite vo koi osnovnite sudovi odlu~uvaat
za zakonitosta na kone~nite re{enija doneseni vo rabotite vo vrska so kontrolata
na javnite prihodi, {to gi vr{i Upravata za javni prihodi soglasno so odredbite
na ~lenovite 12 do 22 od Zakonot za
Upravata za javni prihodi.
2. Mesnata nadle`nost na osnovnite sudovi vo ovie sporovi se odreduva
spored podra~jeto na osnovniot sud na koe se nao|a podra~nata edinica na
Upravata za javni prihodi {to go donela prvostepenoto re{enie.
3. Vo postapuvaweto i odlu~uvaweto vo ovie sporovi se primenuvaat
odredbite od Zakonot za upravnite sporovi.
O
b r a z l o ` e n i e
1. Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na den 19 i
20 juli 1995 godina, go donese Zakonot za sudovite objaven vo "Slu`ben
vesnik na RM"
broj 36 od 27 juli 1995 godina. Soglasno so ~len 120 Zakonot vleze vo sila
osmiot den od negovoto objavuvawe. Spored ~len 119 so denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon prestana da va`i Zakonot za redovnite sudovi ("Slu`ben
vesnik na SRM"
broj 10/76....55/91), osven odredbite za organizacijata na sudovite i stvarnata
nadle`nost koi prestanaa na 1 juli 1996 godina.
Spored ~len 30 stav 1 od ovoj zakon, osnovnite sudovi se nadle`ni da
odlu~uvaat vo prv stepen po predmetite od sudska nadle`nost, osven po onie
predmeti koi so zakon se staveni vo nadle`nost na drug sud. Spored ~len 32 stav
1 to~ka b, osnovnite sudovi pokraj nadle`nosta utvrdena so ~len 30, za
podra~jata za koi se osnovani se nadle`ni da odlu~uvaat i za zakonitosta na
poedine~niot akt vo upravno- smetkovodstvenite sporovi. Vo stavot 2 od ovoj ~len
to~no e odredeno koi osnovni sudovi }e ja vr{at nadle`nosta od stav 1.
So primenata na odredbata od ~len 119 od Zakonot za sudovite (01.07.1996
godina), koga vo stvarna i mesna nadle`nost na osnovnite sudovi odredeni vo ~len
32 stav 1 i 2 premina i odlu~uvaweto za zakonitosta na poedine~nite akti vo
upravno- smetkovodstvenite sporovi (kako {to gi narekuva zakonot), od strana na
osnovnite sudovi i Ministerstvoto
za finansii na Republika Makedonija bea otvoreni i postaveni nekolku dilemi koi
se sveduvaat na slednoto:
a) Koi sporovi se smetaat za upravno- smetkovodstveni za koi odlu~uvaat
osnovnite sudovi odredeni vo ~len 32 stav 2 od Zakonot za sudovite, koga takvi
sporovi ne poznava Zakonot za Upravata za javni prihodi ("Slu`ben
vesnik na RM"
broj 80/93),
b) Kako se odreduva mesnata
nadle`nost na osnovniot sud vo ovoj vid na sporovi i
v) Dali pri postapuvaweto i odlu~uvaweto vo ovie sporovi }e se
primenuvaat odredbite od Zakonot za procesnata postapka ili odredbite od Zakonot
za upravnite sporovi.
a) Na den 24 dekemvri 1993 godina Sobranieto na Republika Makedonija go
donese Zakonot za Upravata za javni prihodi koj be{e objaven vo "Slu`ben
vesnik na RM"
broj 80/93 na 30 dekemvri 1993
godina, a po~na da se primenuva od 1 januari 1994 godina.
Spored ~len 1, so ovoj zakon se osnova Upravata za javni prihodi i se
ureduvaat rabotite na utvrduvawe, kontrola i naplata na javnite prihodi od
dano~nite obvrznici, a spored ~len 2 Upravata
za javni prihodi gi vr{i rabotite na javnite prihodi kako organ na
Ministerstvoto za finansii. Soglasno so
~lenot 3 raboti na javni
prihodi se so zakon utvrdeni raboti so ~ie izvr{uvawe se obezbeduva sproveduvawe
na zakon i na propisi doneseni vrz osnova na zakon vo vrska so izvr{uvaweto na
obvrskite po osnov na danoci, taksi i drugi javni dava~ki utvrdeni so zakon (vo
natamo{niot tekst: raboti na javni prihodi).
Spored stavot 1 na ~len 8 od
Zakonot za vr{eweto na rabotite na javnite prihodi, vo Upravata za javni prihodi
se osnovaat podra~ni edinici, a
spored stavot 2, podra~nite edinici
se osnovaat vo sekoja op{tina i gradot
Skopje, a mo`e da se osnovaat i za dve i pove}e op{tini.
Vo ~lenot 9 od Zakonot, taksativno se navedeni rabotite na javnite
prihodi {to gi vr{i Upravata za javni prihodi, vo koi spa|a i kontrolata na
javnite prihodi, a vo ~len 10 e odredeno deka Upravata za javni prihodi, pokraj
rabotite od ~len 9 na ovoj zakon vr{i raboti {to se odnesuvaat na utvrduvawe
na obvrski za pla}awe pridonesi, samopridonesi i drugi dava~ki, dokolku
tie raboti i se dovereni so zakon ili odluka
zasnovana vrz zakon.
So odredbite od ~lenot 12 do ~lenot 25 e odredeno koj ja vr{i kontrolata
na javnite prihodi (toa e dano~nata inspekcija, odnosno dano~niot inspektor),
koi raboti spa|aat vo kontrolata, koi se pravata i obvrskite na inspektorot, a
koi se pravata i obvrskite na dano~niot obvrznik. Vo ovoj del od odredbite (~len
20), e odredeno deka ako vo postapkata na kontrolata se utvrdat nezakonitosti,
odnosno nepravilnosti, inspektorot
donesuva re{enie so koe na dano~niot obvrznik mu se nalo`uva prezemawe na
opredeleni dejstvija za otstranuvawe na nezakonitostite, odnosno nepravilnostite
koe se dostavuva do dano~niot obvrznik. Soglasno so ~lenot
21, protiv re{enieto od ~len 20, dano~niot obvrznik vo rok od 15 dena
mo`e da izjavi `alba. Donesenoto re{enie po `albata e kone~no vo upravnata
postapka.
So ~lenot 22, pak, e utvrdeno deka vo pogled na donesuvaweto na re{enieto
i prezemaweto na drugite dejstvija vo postapkata na kontrola se primenuvaat
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka dokolku so ovoj zakon ne e
poinaku opredeleno.
Vo preodnite i zavr{ni odredbi (~len 39 ) e odredeno deka zapo~natite i
nedovr{enite predmeti koi se vodat vo Slu`bata na op{testvenoto knigovodstvo i
kaj Republi~kata uprava za prihodi preminuvaat vo nadle`nost
na Upravata za javni prihodi, so denot na otpo~nuvaweto na primenata na
ovoj zakon. Nere{enite upravni i smetkovodstveni sporovi koi se zavedeni pred
nadle`nite stopanski sudovi spored Zakonot za Slu`bata za op{testvenoto
knigovodstvo, }e se re{avaat soglasno so propisite
spored koi postapkata e
zapo~nata. Spored ~lenot 40 so
denot na primenata na ovoj zakon prestanuvaat da va`at Zakonot za organizacija i
finansirawe na Slu`bata za prihodi vo Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na SRM"
broj 42/68 i 42/76) i odredbite za kontrola kaj pravnite lica od Zakonot za
Slu`bata na op{testveno knigovodstvo vo Republika Makedonija ("Slu`ben
vesnik na SRM"
broj 44/85), a soodvetnite odredbi od Zakonot za Slu`bata na op{testvenoto
knigovodstvo ("Slu`ben
list na SFRJ"
broj 70/83.... 21/91), prestanuvaat da se primenuvaat vo Republika Makedonija.
Kako {to mo`e da se vidi od preodnite i zavr{ni odredbi na Zakonot za
Upravata za javni prihodi, so negovoto vleguvawe
vo sila, odredbite od Zakonot za Slu`bata za op{testveno knigovodstvo vo
Republika Makedonija, za kontrola kaj pravnite lica, prestanaa da va`at,
a soodvetenite odredbi od Zakonot za Slu`bata za op{testveno knigovodstvo
(porane{en sojuzen), prestanaa da se primenuvaat vo Republika Makedonija. Isto
taka, nere{enite upravni i smetkovodstveni sporovi koi bea zavedeni pred
nadle`nite stopanski sudovi spored Zakonot za Slu`bata za op{testveno
knigovodstvo, be{e odredeno da se re{avaat soglasno so propisite spored koi
postapkata e zapo~nata.
Tuka se nametnuva potrebata da se uka`e deka spored navedenite propisi
koi bea staveni nadvor od pravniot poredok, Slu`bata na op{testveno
knigovodstvo, me|u drugite raboti od nejziniot delokrug,
vr{e{e kontrola na zakonitosta, pravilnosta i navremenosta na
izvr{uvaweto na obvrskite sprema op{testveno politi~kite zaednici i
nivnite fondovi po osnov na danoci i drugi dava~ki na korisnicite na
op{testveni sredstva koi bea uredeni so zakon i drugi propisi. Pri kontrolata
Slu`bata (ovlasten rabotnik), vo ramkite na svoite ovlastuvawa i obvrski,
donesuva{e re{enie so koe na korisnikot na op{testvenite sredstva, a podocna i
na drugite pravni lica koi ne rabotea so
op{testveni sredstva, tuku so sredstva vo privatna sopstvenost, im nalo`uva{e vo
odreden rok da gi otstranat utvrdenite nezakonitosti i nepravilnosti vo
raboteweto, a pravnoto lice protiv re{enieto ima{e pravo na `alba. Voedno, be{e
opredeleno deka pri donesuvaweto na re{enieto i prezemaweto na drugite dejstvija
pri kontrolata }e se primenuvaat
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka. Ponatamu u{te be{e odredeno
deka protiv re{enieto doneseno vo vtor stepen i re{enieto protiv koe ne be{e
dozvolena `alba, mo`e{e da se vodi upravno- smetkovodstven spor. Soglasno pak,
istite propisi i Zakonot za redovnite sudovi ("Slu`ben
vesnik na SRM"
broj 17/79.....), stvarno i mesno nadle`ni za re{avawe na upravno-
smetkovodstvenite sporovi, bea okru`nite stopanski sudovi, a pri toa gi
primenuvaa odredbite od Zakonot za upravnite sporovi, odnosno Zakonot za
procesnata postapka.
Posle 01.01.1994 godina, pa se do 01.07.1996 godina, nere{enite upravno-
smetkovodstveni sporovi, kako i drugite sporovi zavedeni protiv poedine~nite
akti na Upravata za javni prihodi doneseni pri kontrolata na javnite prihodi, gi
re{ava{e Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, vo postapka za upraven spor, koga stvarno i mesno nadle`ni za nivno
re{avawe stanaa osnovnite sudovi odredeni vo ~len 32 stav 1 to~ka b od Zakonot za sudovite.
Od dosega navedenoto, a imaj}i ja
predvid sevkupnosta na
odredbite od Zakonot za Upravata za
javni prihodi, mo`e da se zaklu~i deka vo
nego ne e predvideno protiv kone~nite re{enija doneseni vo postapkata za
rabotite na kontrola na javnite prihodi, za ocenuvawe na nivnata zakonitost, da
se vodi upravno- smetkovodstven spor. Me|utoa, od sodr`inata na odredbata od
~len 22 od ovoj zakon, proizleguva deka vo pogled na donesuvaweto na re{enieto i
prezemaweto na drugite dejstvija vo postapkata na kontrola, se primenuvaat
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka, dokolku so ovoj zakon ne e
poinaku opredeleno. Imaj}i, pak, predvid
deka so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku, od navedenata odredba proizleguva
edinstveniot mo`en zaklu~ok deka vo postapkata za kontrola na javni prihodi se
primenuvaat samo odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka. Toa, ponatamu
zna~i, deka protiv kone~nite re{enija doneseni vo upravna postapka
soglasno ~len 6 i 7 od Zakonot za upravnite sporovi mo`e da se vodi
upraven spor. Od druga strana, pak, Zakonot za upravnite sporovi ne poznava
institut upravno - smetkovodstven spor, tuku samo institut upraven spor.
Trgnuvaj}i pak, od karakterot i su{tinata, kako i celta na re{enijata {to
se donesuvale do 31.12.1993 godina od strana na Slu`bata na op{testveno
knigovodstvo pri kontrolata na javnite prihodi spored odredbite od Zakonot za Slu`bata na op{testveno knigovodstvo i na
re{enijata koi pri kontrola na javnite prihodi se donesuvaat soglasno Zakonot za
upravata za javni prihodi od 01.01.1994 godina, mo`e da se konstatira deka vo
su{tina se raboti za eden ist vid na re{enija-
doneseni pri kontrola na javni prihodi. Ottuka, upotrebeniot termin vo
~lenot 32 stav 1 to~ka b od Zakonot za sudovite, deka osnovnite sudovi
odlu~uvaat i za zakonitosta na poedine~niot akt vo upravno - smetkovodstvenite
sporovi, ne treba da go doveduva pod somnenie faktot deka tie sudovi se stvarno
nadle`ni da odlu~uvaat za
zakonitosta na kone~niot poedine~en akt donesen vo rabotite na kontrola na
javnite prihodi.
b) Po odnos na pra{aweto kako se odreduva mesnata nadle`nost na osnovnite
sudovi vo sporovite za ocenuvawe na zakonitosta na kone~nite re{enija doneseni
vo vr{ewe na raboti na kontrola na javni prihodi, treba da se pojde od faktot
deka soglasno ~len 15 od Zakonot za upravnite sporovi, tu`ena strana vo upraven
spor e organot ~ij akt se osporuva.
Soglasno ~len 7 stav 1 od Zakonot toa
}e bide organot koj go donel upravniot akt vo vtor stepen, zatoa {to upraven spor mo`e da se povede protiv upraven akt
{to e donesen vo vtor stepen. Na ova, upatuva i odredbata od ~len 21 od Zakonot
za Upravata za javni prihodi, kade {to e odredeno deka protiv re{enieto doneseno
od inspektorot dozvolena e `alba. Me|utoa, bidej}i spored ~len 8 od Zakonot za
Upravata za javni prihodi, vo Upravata
za javni prihodi se osnovaat podra~ni edinici i toa vo sekoja op{tina i gradot
Skopje, a mo`e da se osnovaat i za dve i pove}e op{tini, mesno nadle`ni za
odlu~uvawe za zakonitosta na kone~nite re{enija doneseni vo raboti na kontrola
na javni prihodi }e bidat osnovnite sudovi na ~ii podra~ja se nao|a podra~nata
edinica na Upravata za javni
prihodi {to go donela prvostepenoto re{enie. Vaka odredenata mesna nadle`nost na
osnovnite sudovi proizleguva i od ~lenot 32 stav 1 i 2
od Zakonot za sudovite, kade izre~no
se navedeni osnovnite sudovi
koi }e odlu~uvaat za zakonitosta na
kone~nite poedine~ni akti doneseni
vo rabotite na kontrolata na javnite prihodi (imenuvani kako upravno-
smetkovodstveni sporovi).
v) Za postavenata dilema dali pri postapuvaweto i odlu~uvaweto po ovoj
vid na sporovi }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za procesnata postapka,
ili pak odredbite od Zakonot za
upravnite sporovi, odgovorot e deka }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za
upravnite sporovi. Ova, zatoa {to vo pogled na donesuvaweto na kone~noto re{enie
i prezemaweto na drugite dejstvija vo postapkata na kontrola, se primenuvaat
odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka (~len 22 od Zakonot za Upravata
za javni prihodi), a toa zna~i deka takvoto re{enie pretstavuva upraven akt
zatoa {to e doneseno od dr`aven organ, so koe se re{ava za izvesno pravo ili
obvrska vo poedine~na upravna rabota. Koga donesenoto re{enie pretstavuva
upraven akt, toga{ protiv istoto, soglasno ~len 6 stav 1 od Zakonot za upravnite
sporovi, mo`e da se vodi samo
upraven spor, a pravilata za vodeweto i odlu~uvaweto vo upraven spor se uredeni
so Zakonot za upravnite sporovi.
3. Iako, so dosega
iznesenoto, se iscrpuvaat pri~inite i argumentite od koi se rakovode{e Op{tata
sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija pri utvrduvaweto na na~elnoto
pravno mislewe, Op{tata sednica nao|a za potrebno da uka`e na specifi~nosta na
nekoi pravni re{enija sodr`ani vo Zakonot za upravnite sporovi, nasproti Zakonot
za procesnata postapka ~ii odredbi soglasno
so ~lenot 60 od Zakonot za
upravnite sporovi, samo
supsidijarno se primenuvaat i vo
postapkata za upraven spor.
Takvi specifi~ni pravni re{enija osobeno se: sudot odlu~uva vo sovet
sostaven od trojca profesionalni sudii
(~len 3 stav 2), protiv
odlukata donesena vo upraven spor mo`e da se izjavi `alba samo ako e toa
predvideno so zakonot vo opredeleni predmeti (~len 19 stav 1), sovetot odlu~uva
na nejavna sednica, a od pri~ini opredeleni vo zakonot sovetot mo`e da
re{i da se odr`i usna rasprava (~len 34) i vo postapkata za upraven spor ne mo`e
da se izdavaat privremeni merki spored
odredbite na Zakonot za izvr{nata postapka, tuku zakonot predviduva samo mo`nost
po barawe na tu`itelot, organot ~ij {to akt se izvr{uva, odnosno organot
nadle`en za izvr{uvawe ako e vo pra{awe organizacija koja ne e ovlastena za
izvr{uvawe, da go odlo`i izvr{uvaweto do kone~nata sudska odluka, pod
uslovi predvideni vo ~len 17 od Zakonot za upravnite sporovi.
So ogled na seto navedeno, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija go utvrdi na~elnoto
pravno mislewe.