Vrhovniot sud na Republika Makedonija, na Op{tata sednica odr`ana na den
17.03.1997 godina, po razgleduvaweto na pra{aweto vo vrska so primenata na
odredbata od ~len 48 stav 3 od Zakonot za upravni sporovi i mo`nosta Op{tata
sednica da re{ava po baraweto za za{tita na zakonitosta podneseno protiv odluka
donesena od svoj sovet za upraven spor
i vo slu~aj koga tu`eniot organ ne gi dostavil site spisi po predmetot ili gi
dostavil samo delumno, vrz osnova na ~len 35 alineja 1 od Zakonot za sudovite
utvrdi
NA^ELNO
PRAVNO MISLEWE
Sodr`inata na odredbata od ~len 48 stav 3 od Zakonot za upravnite sporovi
dava mo`nost, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, so
soodvetna primena na ~len 33 stav 3 od Zakonot za upravnite sporovi, da re{ava
po baraweto za za{tita na zakonitosta i bez da se dostavat spisite od tu`eniot
organ vo upravniot spor, dokolku bile pobarani no ne bile dobieni.
O
b r a z l o ` e n i e
Vo ~lenot 34 stav 1 alineja 4 od Zakonot za sudovite e opredeleno deka
Vrhovniot sud na Republika Makedonija e nadle`en da re{ava po vonrednite pravni
lekovi protiv pravosilnite odluki na sudovite i odlukite na svoite soveti koga
toa e opredeleno so zakon, a spored ~len 35 stav 1 alineja 7 od Zakonot.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija na Op{ta sednica re{ava po barawa za
za{tita na zakonitosta protiv odlukite na svoite soveti.
So ovie zakonski odredbi jasno e odredena nadle`nosta na Op{tata sednica
na Vrhovniot sud na Republika Makedonija da re{ava po barawa za za{tita na
zakonitosta podneseni protiv odlukite na svoite soveti. Me|utoa, pri re{avaweto
na ovie barawa konstatirana e pojava organot na upravata, koj bil tu`ena strana
vo upravniot spor, na Vrhovniot sud na Republika Makedonija da ne mu gi
dostavuva ili da mu gi dostavuva samo delumno spisite na predmetot, iako
prethodno od strana na sudot od nego bilo pobarano
spisite da gi dostavi.
Pri takva sostojba pred Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija se postavi pra{aweto dali Op{tata sednica mo`e da re{ava po
podnesenite barawa za za{tita na zakonitosta, bez da gi ima na uvid site spisi
na organot na upravata.
Ova pra{awe se nametna, kako poradi faktot {to, soglasno ~len 48 stav 3
od Zakonot za upravnite sporovi, tu`eniot organ e dol`en bez odlagawe da gi
dostavi do nadle`niot sud na negovo barawe site spisi, {to zna~i odredba so
jasno izrazena obvrska, no istovremeno i odredba koja ne go sankcionira
eventualnoto neispolnuvawe na obvrskata, taka i poradi dilemata, dali sudot, bez
spisite na predmetot od tu`eniot organ, }e bide vo realna mo`nost, po baraweto
za za{tita na zakonitosta da donese pravilna i zakonita odluka.
Vo raspravata za ova pravno pra{awe i na~inot na negovoto razre{uvawe na
Op{tata sednica bea izrazeni dve stojali{ta.
Spored ednoto stojali{te, vo razre{uvaweto na predmetnoto pravno pra{awe,
treba da se trgne od odredbata na ~lenot 33 stav 3 od Zakonot za upravnite
sporovi, koja mo`e po principot na analogija da bide primeneta i pri re{avaweto
po barawata za za{tita na zakonitosta podneseni protiv odlukite na sovetite za
upraven spor na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Imeno, spored ovaa
odredba, ako tu`enata strana i po vtoroto barawe ne gi isprati spisite na
predmetot, ili ako izjavi deka ne mo`e da gi isprati, sudot mo`e da ja re{i
rabotata bez spisite.
Od sodr`inata na vakvata odredba, be{e istaknato, jasno proizleguva
ovlastuvaweto na sudot vo upraven spor da odlu~uva i koga organot na upravata
nema da gi dostavi spisite na predmetot i po povtornoto barawe od strana na
sudot, pa bidej}i se raboti za odlu~uvawe po barawe za za{tita na zakonitost
izjavena spored odredbite na Zakonot za upravnite sporovi, ne postoi pravna
pre~ka sudot da odlu~i po nego i koga organot nema da gi dostavi spisite.
Argument pove}e vo prilog na vakvoto stojali{te be{e i misleweto deka
baraweto za za{tita na zakonitosta se podnesuva samo koga javniot obvinitel
smeta deka so napadnatata odluka e povreden zakonot, a za da se oceni dali e
povreden zakonot ne e potrebno sekoga{ da se izvr{i uvid vo spisite na predmetot
na organot. Dovolno e, be{e re~eno, {to sudot raspolaga so spisite na sudot
protiv ~ija odluka e podneseno baraweto za za{tita na zakonitosta.
Ne zanemaruvaj}i ja zakonskata obvrska na tu`eniot organ da gi dostavi
spisite na sudot, koja kako takva pokraj vo odredbata od ~lenot 48 stav 3 od
Zakonot za upravnite sporovi e predvidena u{te i vo ~lenot 19 stav 1
od Zakonot za sudovite, nitu efektite {to bi se postignale so nejzino
ispolnuvawe, bidej}i vo toj slu~aj sudot bi mo`el pokompleksno da se zapoznae so
predmetot, {to pak, bi bilo od zna~ewe pri odlu~uvaweto po baraweto,
zastapnicite na ova stojali{te izrazija kategori~en stav deka koga e izvesno
deka organot nema da gi dostavi spisite na predmetot (bez ogled na pri~inite),
sudot, e dol`en da odlu~i po baraweto i na toj na~in da ja ostvari svojata so
Ustav i zakon opredelena funkcija. Vo sprotivno, be{e istaknato, natamo{noto
insistirawe od strana na sudot do organot da gi dostavi spisite, a bez nivno
dostavuvawe da ne odlu~uva bi zna~elo fakti~ko blokirawe na negovata rabota vo
ovie slu~ai, {to pak e nedozvoleno i sprotivno na Ustavot i Zakonot.
Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija prifa}aj}i gi
iznesenite argumenti na ova stojali{te na sudiite go utvrdi citiranoto na~elno
pravno mislewe.
Vtoroto stojali{te, koe ne be{e prifateno od Op{tata sednica, predlaga{e
da se utvrdi na~elno pravno mislewe spored koe, soglasno ~len 48 stav 3 od
Zakonot za upravnite sporovi, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija mo`e da odlu~uva po baraweto za za{tita na zakonitosta protiv
odlukite na svoite soveti, samo dokolku se pribaveni site spisi od tu`eniot
organ.
Ova stojali{te se argumentira{e so dve pri~ini: prvata, deka sudot za da
mo`e pravilno da odlu~i po baraweto za za{tita na zakonitosta, potrebno e da ima
uvid vo site spisi na predmetot, {to podrazbira i vo spisite na tu`eniot organ
i, vtorata, deka za tu`eniot organ postoi neodminliva zakonska obvrska da gi
dostavi spisite na sudot, koga toj gi pobaral od nego, a sudot e dol`en da gi
pobara i, pritoa, ne postoi nikakva mo`nost vakvata zakonska obvrska organot da
ja relativizira spored negovata volja ili nao|awe za dostavuvawe na spisite. Toa
zna~i deka organot e dol`en da gi dostavi spisite na predmetot, a sudot duri
potoa }e odlu~i po baraweto za za{tita na zakonitosta.
Respektiraj}i gi vakvite argumenti, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na
Republika Makedonija oceni deka ova stojali{te sodr`i eden biten nedostatok
izrazen vo nenudeweto na mo`no re{enie - sudot zadol`itelno da odlu~i po
baraweto za za{tita na zakonitosta, bez ogled na faktot {to tu`eniot organ ne mu
gi dostavil spisite, {to pak be{e presudno za utvrduvawe na citiranoto na~elno
pravno mislewe, koe, pak, vode{e smetka i za nu`nosta sudot vo sekoj slu~aj da
odlu~i po baraweto, kako negova ustavna i zakonska obvrska.