I
N I C I J A T I V A
za izmena na ~len 12 stav 5
od Ustavot na Republika Makedonija
I.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija, soglasno
so ustavnata i zakonska pozicija i uloga na najvisok sud vo dr`avata i vrz
osnova na svoite ovlastuvawa i odgovornosti da razgleduva pra{awa vo vrska so
rabotata na sudovite, primenata na zakonite i sudskata praktika, da dava mislewe
na predlozi na zakoni i drugi propisi so koi se ureduvaat pra{awa od zna~ewe za
rabotata na sudovite, a imaj}i gi predvid kriti~kite zabele{ki na sudovite, na
stru~nata i na po{irokata javnost povrzani so primenata na ustavnata i
zakonskite odredbi za pritvorot i problemite vo vrska so krivi~no-pravnata
za{tita i normalnoto vr{ewe i sproveduvawe na sudskata postapka, zaklu~i da
pokrene inicijativa za izmena na ~len
12 stav 5 od Ustavot na Republika
Makedonija vo smisla na toa da se obezbedi ustavno-pravna mo`nost za
prodol`uvawe na pritvorot podolgo od
90 dena.
II. Zaradi obezbeduvawe efikasna i soodvetna krivi~no-pravna za{tita i
bezbednost na gra|anite, na
o{tetenite i na `rtvite,
kako i na op{testvenata zaednica vo celina,
no isto taka i zaradi za{tita na pravata na obvinetite vo krivi~nata
postapka, Vrhovniot sud na Republika Makedonija smeta deka pra{aweto za
pritvorot treba da bide ustavno-pravno uredeno na eden od slednite mo`ni na~ini:
^lenot
12 stav 5 od Ustavot na
Republika Makedonija se menuva i glasi:
Pritvorot, do podnesuvawe na obvinenie, po odluka na sud, mo`e da trae
najdolgo {est meseci. Po podnesuvaweto na obvinenieto, po odluka na Vrhovniot
sud na Republika Makedonija, pritvorot za krivi~nite dela za koi e propi{ana
kazna zatvor od nad 5 godini, mo`e da bide prodol`en za u{te {est meseci, a za
krivi~nite dela za koi e propi{ana kazna do`ivoten zatvor - do pravosilnosta na
odlukata na sudot.
Alternativi
1. Pritvorot mo`e da se opredeli samo so odluka na sud pod uslovi, na~in
i vremetraewe utvrdeni so zakon.
2. Pritvorot vo istragata po odluka na sud mo`e da trae najdolgo {est
meseci.
Za krivi~nite
dela za koi e propi{ana kazna zatvor od nad 5 godini, po odluka na Vrhovniot
sud, pritvorot mo`e da bide prodol`en za u{te {est meseci. Ako vo ovoj rok ne
bide podignato obvinenie, obvinetiot se pu{ta na sloboda.
III. Ovaa Inicijativa
Vrhovniot sud na Republika Makedonija ja podnesuva do Ministerstvoto za pravda soglasno so ~len 77 od Zakonot za sudovite,
imaj}i ja predvid odgovornosta na ova Ministerstvo za funkcioniraweto na
sudstvoto odnosno za obezbeduvaweto na op{ti uslovi za vr{ewe na sudskata vlast
i posebno za podgotvuvawe na zakoni
i drugi propisi od oblasta na organizacijata i raboteweto na sudovite,
kako i postapkata pred sudovite.
IV. Inicijativata, se
dostavuva i do Pretsedatelot
na Republika Makedonija, Pretsedatelot
na Sobranieto na Republika Makedonija i Pretsedatelot na Vladata na Republika
Makedonija.
O
b r a z l o ` e n i e
1. Pra{awata i problemite vo vrska so
pritvorot se pojavija re~isi
istovremeno
so proglasuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija*
Vo ~lenot 12 stav 5 od Ustavot e propi{ano:
"Pritvorot
mo`e da trae po odluka na sud najdolgo 90 dena od denot na pritvoraweto".
Pred sudovite se pojavija ovie pra{awa:
- Dali rokot na pritvor od 90 dena }e se smeta do podnesuvaweto na
obvinenieto (samo vo istragata) ili pak do pravosilnoto zavr{uvawe na krivi~nata
postapka?
Porane{nata odredba za pritvorot od Ustavot na Socijalisti~ka Republika
Makedonija (~len 229 stav 4) propi{uva{e:
"Pritvorot mo`e da trae po odluka na
prvostepeniot sud najdolgo tri meseci od denot na pritvoraweto. Ovoj rok mo`e
da se prodol`i so odluka na Vrhovniot sud na Makedonija u{te za 3 (tri) meseci.
Ako do istekot na tie rokovi ne se podigne obvinitelen akt,
obvinetiot se pu{ta na sloboda".
Vrz osnova na takvite ustavni re{enija, {to bea vo va`nost za prostorite
na porane{nata SFRJ, adekvatno bea
konceptirani i re{enijata
za pritvor vo Zakonot za
krivi~nata postapka koj kako sojuzen zakon, soglasno so ~lenot 5 od Ustavniot
zakon za sproveduvawe na Ustavot,
be{e prezemen kako republi~ki propis. Zakonskite
re{enija ovozmo`uvaa za
polesnite krivi~ni dela pritvorot vo istragata da trae do 3 meseci
a za pote{kite krivi~ni dela, za
koi spored Krivi~niot zakon
bea
predvideni kazni zatvor od nad 5 godini ili pote{ki kazni
vo istragata, da trae do 6 meseci. Be{e
propi{ano po re{enie na istra`niot sudija rokot na pritvorot da bide najmnogu
eden mesec od denot na li{uvaweto od sloboda, a po toj rok obvinetiot mo`e{e da
se zadr`i vo pritvor samo so
re{enie za prodol`uvawe na pritvorot od sovet
od trojca sudii na istiot sud najmnogu za dva meseca. Protiv ova
re{enie be{e dozvolena `alba, a samo ako postapkata se vode{e za krivi~no
delo za koe mo`e{e da se izre~e kazna zatvor od nad 5 godini ili pote{ka kazna,
sovetot od trojca sudii na
Vrhovniot sud, i toa ako postoeja va`ni pri~ini, mo`e{e pritvorot vo
istragata da go prodol`i najmnogu
za u{te 3 meseci, Ako do istekot na
ovie rokovi ne se podigne{e obvinitelen akt, obvinetiot }e se pu{te{e na
sloboda. Vo slu~aj ako be{e podignato obvinenie
po istekot na ozna~enite rokovi, pritvorot
mo`e{e da se nalo`uva i preku tie rokovi vo
ostanatite fazi na krivi~nata postapka dodeka postoeja predvidenite
zakonski osnovi za pritvor.
Za problemite vo vrska so pritvorot, po proglasuvaweto na Ustavot na
Republika Makedonija, opstojno se rasprava{e na pro{irenata Op{ta sednica na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija od 03.12.1991 godina na koja zedoa u~estvo
pretstavnici na sudovite od Republika Makedonija, na Javnoto obvinitelstvo
na Republika Makedonija, na Vladata na Republika Makedonija i ~lenovi na
Komisijata za donesuvawe na Ustavot na Republika Makedonija.
Po ovaa pro{irena sednica, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija na 16.12.1991 godina
donese Na~elni stavovi pod broj 1/91 {to
bea sodr`ani vo dve to~ki:
1) Od denot na vleguvaweto vo sila na Ustavot na Republika Makedonija
pritvorot mo`e da se opredeli samo so odluka na sud.
Organite za vnatre{ni raboti nemaat pravo da opredeluvaat pritvor.
2) Pritvorot do podnesuvaweto na obvinitelniot akt mo`e da trae najdolgo
90 dena smetano od denot na pritvoraweto dokolku e opredelen po vleguvaweto vo
sila na Ustavot na Republika Makedonija.
Na~elniot stav pod to~ka 2 vsu{nost
gi zadol`uva{e samo sovetite na Vrhovniot sud da ne toleriraat praktika
vo istragata pritvorot da se prodol`uva preku 90 dena,
tuku za site vidovi na
krivi~ni dela vo istragata toj da se opredeluva do
90 dena.
Posle ovie na~elni stavovi vo ponatamo{na primena ostanaa site odredbi od
Zakonot za krivi~nata postapka (prezemen kako republi~ki propis) za pritvorot od
podnesuvaweto na obvinenieto do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata.
No taka be{e sè
do donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija od
28.12.1994 godina objavena vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"
broj 9 od 23.02.1995 godina. So nea bea ukinati ~lenot 195 stav 2 i 3, ~len 196
i ~len 197 stav 2 re~enica 3
i ~len 199 od Zakonot za krivi~nata postapka,
prezemen kako republi~ki propis, so koi se opredeluva{e pritvorot da mo`e
da trae preku 3
meseci odnosno do 6 meseci i se ureduva{e pra{aweto za pritvorot od
podnesuvaweto na obvinenieto do zavr{uvaweto na glavniot pretres.
Me|utoa, sudovite
konstatiraa deka so Odlukata na Ustavniot sud ne bea ukinati
i drugi
odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka koi {to se odnesuvaa na
opredeluvawe i ukinuvawe pritvor od donesuvaweto na prvostepenata
presuda pa sè
do pravosilnoto zavr{uvawe
na pokrenatata krivi~na postapka! Poradi toa pred sudovite odnovo
se postavija seriozni pra{awa dali }e gi primenuvaat tie odredbi dokolku
rokot od 90 dena pritvor istekol vo fazata do podnesuvaweto na obvinenieto, odnosno do donesuvaweto na prvostepenata
odluka.
Po povod Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija, Op{tata
sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija za ponatamo{nata primena na
neukinatite odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka po donesuvaweto na
prvostepenata presuda utvrdi "Izvestie
za praktikata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija vo vrska so
pritvorot" koe glase{e:
Imaj}i predvid deka odredbite
od Zakonot za krivi~nata postapka koi se odnesuvaat na opredeluvaweto i
prodol`uvaweto na pritvorot po izrekuvawe na prvostepena presuda ne se ukinati
so odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija U br.158/93 od 28.12.1994
godina ("Slu`ben vesnik na RM" br.9 od 23.02.1995 godina),
dosega{nata praktika na Vrhovniot sud na Republika Makedonija vo vrska so
primenuvaweto na tie odredbi ostanuva neizmeneta.
Osnovnite i apelacionite sudovi go
prifatija ovoj stav na Vrhovniot sud kako
svoja praktika i neukinatite odredbi prodol`ija da gi primenuvaat.
So denot
na vleguvaweto vo sila na
Zakonot za krivi~nata postapka ** (vrz osnova na ~len 545) prestana celosno
da va`i Zakonot za krivi~nata postapka {to
be{e prezemen kako
republi~ki propis, a bidej}i so novite re{enija vo ovoj zakon rokot na pritvorot
od 90 dena va`i za celiot tek na krivi~nata postapka, sudovite vo Republika
Makedonija iscelo ja otfrlija starata praktika.
Spored Zakonot za krivi~nata postapka rokot na pritvor od 90 dena mo`e da
bide iskoristen vo istragata odnosno do podnesuvaweto na obvinitelniot akt ili
da bide iskoristen vo tekot na celata krivi~na postapka, no bez
kakva i da e mo`nost pritvorot da bide prodol`uvan nad rokot od 90 dena.
Ovoj rok na pritvor od 90 dena ne mo`e da bide prodol`uvan
i vo slu~ai na te{ki zlostorstva, koga postojat osnovi obvinetiot da se
dade vo begstvo, da go povtori krivi~noto delo, da
stori novo krivi~no delo, koga
so prvostepenata presuda e izre~ena kazna zatvor od nad 5 godini, pa i koga e izre~ena kazna do`ivoten zatvor.
Vo dosega{nata sudska praktika kako sosema nesoodvetno se poka`a
ustavnoto ograni~uvawe na vremetraewe na pritvorot do 90 dena. Izminatiot
nekolkugodi{en period od primenata na Ustavot na Republika Makedonija, prosleden
so ednovremeni promeni i vo dinamikata i vo strukturata na kriminalitetot,
poka`a deka vo toj kratok period sudovite,
vo golem broj slu~ai ne mo`ea uspe{no da ja zavr{at istragata nitu
pravosilno da ja zavr{at krivi~nata postapka poradi {to storiteli na te{ki
krivi~ni dela, opasni recidivisti bea pu{teni na sloboda so mo`nost odnovo da
vr{at novi krivi~ni dela ili
da stanat nedostapni na organite na vlasta.
So Zakonot
za krivi~nata postapka
propi{ani se odredbi koi{to gi
za{tituvaat site prava i interesi na
obvinetite lica i onevozmo`uvaat
sudskite rabotnici i site drugi subjekti vklu~eni vo
krivi~nata postapka da gi zloupotrebat.
Zakonot ovozmo`uva nivnata odbrana
pravilno i dobro da funkcionira vo tekot na celata krivi~na postapka vo interes
na vistinitoto, od aspekt na
odbranata, utvrduvawe na faktite.
Na obvinetite mora da im se obezbedi dobro da se podgotvat za odbrana,
dobro da se branat i eventualno da se odbranat. Za toa im e potrebno
vreme, za da anga`iraat branitel, da obezbedat
od svoja strana dokazi. Za
takva cel nim im e potrebno
navremeno da gi primaat site pismeni pratki
za da imaat dovolno vreme
niv da gi prou~at,
eventualno usmeno na niv da
prigovorat ili
protiv niv da podnesat pismen odgovor i prigovor so pravo da dobijat
odgovor od sud itn. Spored
predvidenite rokovi vo odredbite od
Zakonot za krivi~na
postapka naj~esto se neophodno potrebni
pove}e od dva meseci od podnesuvaweto na obvinenieto do zaka`uvaweto na
pretresot. Spored minimalno predvidenite rokovi,
po odr`aniot pretres koj {to i vo slu~aj da trae samo eden den, vo prodol`enie na
postapkata za donesuvaweto, izrabotkata, dostavuvaweto na odlukata do strankite
i branitelite, vo ~ekaweto na `albite i odgovorite na `albite }e pominat minimum
30 dena. Za `albenata postapka vo vtor i tret stepen, za najte{kite zlostorstva,
za prou~uvaweto na spisite, zapoznavaweto na ~lenovite na sovetot,
podgotovkata za referirawe na javna i nejavna sednica, povikuvaweto na strankite
i branitelite, donesuvaweto na
odlukata, nejzinata pismena izrabotka
i ekspedicija do strankite i
branitelite, vo ~ekaweto na `albite, odgovorite
na `albi itn., pominuvaat najmalku novi
dva do tri meseci i vo slu~aj koga naja`urno se postapuva. Obvinetite
mo`at da se razbolat, da se povredat, psihi~ki da se rastrojat, a vo takov
slu~aj, bidej}i
toa imperativno go nalagaat zakonskite
odredbi, }e treba vo sekoj
slu~aj da se so~eka na nivnoto ozdravuvawe, sanirawe na povredite
i na nivnata psihi~ka
sostojba. Vo takvoto ~ekawe pominuvaat ponekoga{ i pove}e meseci.
Dotoga{ nim ne mo`e da im se
sudi, a ako im se sudi pod takvi
okolnosti, na bolni, raneti i privremeno du{evno rastroeni lica, postapkata
najverojatno }e bide proglasena za ni{tovna od povisokiot sud. Me|utoa,
isto taka mo`at da se razbolat svedocite, ve{tite lica, sudiite
porotnici, pa i samite sudii. Ovie
pri~ini se seriozni zakonski pre~ki
poradi koi vo sekoj slu~aj
oddelno krivi~nata postapka se
stopira, vo istragata ne mo`at da se odvivaat site
aktivnosti, a pretresot ne mo`e da te~e,
pa taka se prolongira krivi~nata postapka,
a rokot od 90 dena pred da bide zavr{ena pravosilno krivi~nata postapka
pove}ekratno }e bide pre~ekoren. Sepak, naj~esti i najmnogubrojni se problemite vo vrska so pronao|aweto na obvinetite i
obezbeduvaweto na nivno prisustvo na pretresot, preku nivnoto li{uvawe od sloboda i pritvoraweto,
otkrivaweto, li{uvaweto od sloboda
i priveduvaweto pred sudot na nivnite sou~esnici, potoa pronao|aweto
na svedocite, i obezbeduvaweto na nivni vistiniti iskazi, sproveduvaweto na
ve{ta~ewata ponekoga{ i so raspit na pove}e ve{ti lica
itn. Najposle, treba da se ima
predvid deka i najkvalitetno i naja`urno vodenata
krivi~na postapka od
najsovesni sudii koga }e zavr{i so donesuvawe na odluka, vo `albena postapka taa mo`e da bide
ukinata od povisokiot sud, a vo takvite slu~ai
postapkata odnovo otpo~nuva da te~e, so obvrska za sudot da vodi smetka
da ne gi naru{uva pravata na obvinetite lica, da gi izvede site dokazi i
novopojavenite dokazi vo interes na pravilnoto i vistinitoto utvrduvawe na
faktite, a obvinetiot koj dotoga{
bil vo pritvor, vo slu~aj koga
rokot od 90 dena pominal i za najte{kite zlostorstva }e treba
da bide pu{ten na sloboda bez pravo odnovo da bide pritvoruvan.
So otpo~nuvaweto na sekoja krivi~na postapka,
pak, se razbranuvaat sekoga{
pove}e nepredvidlivi
okolnosti za koi vedna{
treba da se najde soodvetno zakonsko re{enie,
koi neretko vr{at bitno
vlijanie na tekot na
krivi~nata postapka. Ovie okolnosti,
dokolku bidat pre~ka
nepre~eno da te~e krivi~nata postapka vo
golem broj na slu~ai, ako ne mo`e
da se iskoristi merkata pritvor poradi toa {to rokot od 90 dena ve}e pominal vo dotoga{niot
tek na postapkata, naj~esto
negativno }e se odrazat na
celiot tek, a osobeno na
krajniot ishod na krivi~nata postapka.
Trgnuvaj}i od vakvite sostojbi,
na Tretoto sovetuvawe na Zdru`enieto za krivi~no pravo i kriminologija na
Makedonija, vo koe ~lenuvaat profesori na Pravniot fakultet i Fakultetot za
bezbednost od Skopje, javni obviniteli, rabotnici vo organite
za vnatre{ni raboti, rabotnici vo kazneno-popravni ustanovi, drugi
pravosudni rabotnici i sudii, odr`ano na 26, 27 i 28 juni 1997 godina vo Ohrid,
pod to~ka 7 be{e usvoen zaklu~okot:
Sovetuvaweto ja istaknuva potrebata za neodlo`na izmena na odredbata od
~len 12 stav 5 od Ustavot na
Republika Makedonija so koja }e se obezbedi pritvor ~ie{to traewe }e bide vo
funkcija na obezbeduvawe poefikasna krivi~na postapka i na pogolema za{tita na
pravata na obvinetiot.
2. Pri podnesuvaweto na
Inicijativata, Vrhovniot sud na Republika Makedonija ima{e predvid deka
pra{aweto vo vrska so pritvorot e vo direktna vrska so
~ovekovite slobodi i prava i deka mora da bide uredeno vo soglasnost so
me|unarodnite pravni normi.
Evropskata Konvencija za ~ovekovite prava,
usvoena na 4 noemvri 1950
godina, koja vleze vo sila na 3 septemvri 1953 godina,
e me|unaroden praven
instrument ~ij sistem na za{tita e
najrazvien i obezbeduva najbogat izvor na me|unarodna jurisprudencija za
~ovekovite prava. Toa e edinstven
sistem koj sam po sebe pretstavuva "me|unarodno
precedentno pravo"
i eden samoreferenten re`im.
Li{uvaweto od sloboda e
gri`a na ~lenot 5 od Konvencijata
{to se odnesuva na fizi~ko li{uvawe od sloboda.
Prvata re~enica od ~lenot 5 "Sekoj
ima pravo na sloboda i bezbednost na li~nosta"
vsu{nost pretstavuva povtoruvawe na tekstot od ~len 3 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, povtoren
vo site golemi instrumenti za ~ovekovite prava
kako {to se Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava, Amerikanskata konvencija za ~ovekovite
prava i Afrikanskata povelba za ~ovekovite i narodnite prava.
Vo stavot 1 od ~len 5 na Konvencijata se naveduva
deka "nikoj
nema da bide li{en od sloboda",
no
ova pravo ne mo`e da bide apsolutno, so
toa {to so nego se
utvrduva lista na situacii vo
koi e dozvoleno li{uvaweto od sloboda i pritvoraweto
so davawe odredeni procesni garancii za za{tita od samovolnost ili od
zloupotreba na li{uvaweto od
sloboda i pritvoraweto. Zna~i, pravoto na li~na bezbednost vsu{nost sodr`i
garancija deka poedincite }e bidat li{eni od sloboda i pritvoreni samo poradi
pri~ini propi{ani so zakon i vo postapka propi{ana so zakon. Vo ~lenot 5 se
nabrojani 6 kategorii za dozvoleno li{uvawe od sloboda ~ii uslovi se tolkuvaat
isklu~ivo restriktivno.
Li{uvaweto od sloboda vo vrska so krivi~nite postapki pravi razlika
pome|u pritvoraweto {to pretstavuva izdr`uvawe na kazna zatvor izre~ena so
presuda i li{uvaweto od sloboda ili pritvoraweto po nalog.
Pri~inite zaradi koi edno lice mo`e da se li{i od sloboda ili pritvori po
nalog se razli~ni. Toa se, na
primer, slu~aite za da se spre~i
storitelite da ne vr{at vlijanie vrz
svedocite, da se spre~i begstvoto na storitelite na
krivi~nite dela ili tie da se spre~at da ne izvr{at nekoi drugi novi
krivi~ni dela. Do donesuvaweto na
pravosilnata presuda vo site prethodni fazi li{uvaweto od sloboda i pritvoraweto
vo krivi~nite postapki se vremeni i proceduralni merki. Nalogot za pritvor dali }e bide izdaden od sud
ili od obvinitelstvo
zavisi od re{enieto na nacionalnoto pravo. Vo Republika Makedonija
nalogot sekoga{ go izdava sudot. Nabrojuvawata na pri~inite
vo zakonite na doma{nite zakonodavstva, kako osnovi za pritvor,
sekoga{ uka`uvaat deka toa ne e kumulativno i deka e sosema dovolno
ako postoi edna od pri~inite za da se nalo`i pritvorot. Evropskiot Sud za
~ovekovi prava vo tekot na svojata dolgogodi{na praktika
zazel konzistentno stanovi{te deka borbata protiv terorizmot bara poseben
priod, pa zaradi toa pri
tolkuvaweto i primenata ja zel predvid posebnata priroda na teroristi~kite krivi~ni
dela, nivnata zakana vrz demokratskoto op{testvo i potrebnata itnost da se
postapuva so ovoj vid krivi~ni dela.
Li{uvaweto od sloboda i pritvoraweto vo krivi~nite postapki sekoga{ vodat
do prezemawe natamo{ni ~ekori so podnesuvawe
na obvinenie za storenoto krivi~no delo ili
so donesuvawe na odluka za osloboduvawe na liceto.
Razumnata brzina na vodeweto na postapkata pretstavuva standard od
posebno zna~ewe vo krivi~nite slu~ai i toga{
koga liceto e pritvoreno po nalog.
{to e toa razumen rok odnosno "sudewe
vo razumen rok ili pu{tawe na sloboda
do zaklu~uvaweto na postapkata"
(~len 5 stav 3 od Konvencijata) mo`e da se zaklu~i od prirodata na sekoj
konkreten slu~aj. Prifatena e
maksimata: Odlagaweto na pravdata e
nepravda! Pritoa, rokot {to se razgleduva ne go vklu~uva samo vremeto do
zapo~nuvaweto na sudskata postapka tuku i
vkupnoto traewe na
postapkata vklu~uvaj}i gi i mo`nite `albi do povisokite instanci, sè
do Vrhovniot sud ili do nekoja druga kone~na sudska
vlast.
Vo Evropskite
zemji postojat golemi razliki vo brzinata so koja
se re{avaat predmetite, pa
taka i za krivi~nite slu~ai. Toa
se odnesuva i na dol`inata na
pritvorot po nalog. Od strana na organite na Konvencijata razgleduvanite slu~ai
vo Italija od 1980 godina potvrdile
deka problemot so bavnosta na sudovite postoi i pokraj pove}edeceniskata
kontrola. Me|utoa, i samite organi
na Konvencijata imaat prili~no
golemi te{kotii svoite odluki da gi donesat vo nekoj razumen rok! Vo eden slu~aj
italijanskite tribunali potro{ile 6 godini, a organite na Konvencijata u{te 6.
Potoa, za razlika od Komisijata,
Sudot kone~no utvrdil deka nacionalnite tribunali i ne se ba{ tolku mnogu bavni!
Pravoto da se bide suden vo razumen rok
ako liceto ne e pu{teno na sloboda pretstavuva mo{ne va`en element vo ~lenot
5 stav 3 od Konvencijata. So nego se nastojuva liceto da ne pomine neograni~eno
dolg period vo pritvor po nalog. Sè
dodeka liceto ne bide osudeno, toa mora da se smeta za nevino i smislata na ovaa
odredba se sostoi vo toa {to taa vo
su{tina bara privremeno osloboduvawe na liceto sekoga{
koga negovoto natamo{no ostanuvawe vo pritvor }e prestane da bide razumno. Imeno,
postoi golem rizik policijata, obvinitelstvoto ili istra`niot sudija po
pritvoraweto na osomni~eniot da se zafatat so drugi slu~ai, vo zavisnost od
optovarenosta so rabota, namesto da go zavr{at otpo~natiot slu~aj protiv
pritvorenoto lice i da go dovedat pred sud, ili pak da postapuvaat premnogu
bavno vo ponatamo{noto prezemawe na soodvetni dejstvija, odnosno da se nema
adekvaten pristap kon
pritvorot i razumniot rok. Za
da se spre~at vakvite odlagawa, golem broj na nacionalni zakonodavstva baraat
pri~inite za pritvoraweto da bidat potvrdeni bez postoewe na nekoi podolgi
intervali. Ocenkite i preocenkite za pri~inite za pritvoraweto se vr{at
vo oddelni fazi na postapkata, do donesuvaweto na prvostepenata presuda
no i potoa. Naj~esto rokovite za
pritvor se svrzani so fazata na krivi~nata postapka do podnesuvaweto na
obvinenieto, a potoa do donesuvaweto na prvostepenata presuda. Pritoa, posebno
se pravi razlika za vidot na
krivi~noto delo za koe e nalo`en pritvorot, za okolnostite pod koi e storeno
deloto, za strukturata na li~nosta i negovata sklonost da ~ini krivi~ni dela.
Spored posebnostite na slu~ajot sekoga{ se ostava mo`nost, pod isklu~itelni
okolnosti i zaradi subjektivno - objektivnite posebnosti, rokot da bide prodol`uvan so odluka na povisok sud i posebno
so odluka na Vrhoven sud.
3. Vo evropskite dr`avi
postojat razli~ni na~ini na normativnoto re{avawe na problematikata vrzana za
pritvorot. Vo nekoi dr`avi najvisokiot praven akt - Ustavot ne se bavi so
pritvorot, tuku toa pra{awe go prepu{ta na zakonsko ureduvawe. Vo drugi so
Ustavot dadeni se ramkite na pritvorot, a preciziraweto se vr{i so zakon. Vo
federalnite zemji del od pra{awata vo vrska pritvorot se uredeni so Ustavot na
sojuznata dr`ava, a del se prepu{ta na samostojno ureduvawe na federalnite
edinici.
Kako ramkovni granici za opredeluvawa na pritvorot se utvrduvaat 6 meseci
(SR Germanija i {vajcarija), 1 godina (Italija, Belgija, Francija), 1,5 godina
({panija), nad 2 godini (Turcija, Grcija).
No, ova traewe na pritvorot se
smeta vo prethodnata postapka, a za pote{kite
krivi~ni dela i po odluka na sud mo`e
da se prodol`i do pravosilnosta na presudata.
Angliskiot zakonodavec voveduva sistem
na pritvorski rokovi vo koj obvinetiot mo`e da bide vo pritvor dodeka se
kompletiraat oddelnite fazi na postapkata, normalno 70 dena, me|u pritvoraweto i
optu`uvaweto normalno 112 dena, no,
ovie limiti mo`at da bidat prodol`eni od sudot dokolku postojat dobri i
dovolni pri~ini, a obvinitelstvoto deluvalo so adekvatna ekspeditivnost
itn..
Vo nabroenite nacionalni zakonodavstva, a i vo site drugi ako poradi
te`ina na deloto ili zaradi
obemot na istragata, so mnogu obvineti lica ili zaradi nekoja druga va`na osnova
se pri~ina da ne zavr{i istragata, pritvorot
mo`e da se prodol`i so odluka na sud.
Za razlika od ovie
nacionalni zakonodavstva, vo Republika Makedonija
vrz osnova na re{enie na istra`en sudija obvinetiot mo`e da se zadr`i vo
pritvor najmnogu 30 dena od denot na li{uvaweto od sloboda a po toj rok mo`e da
se zadr`i vo pritvor samo vrz osnova na re{enie za prodol`uvawe na pritvorot
po odluka na sovetot, no najmnogu za 60 dena (~len 189 od ZKP). Treba da
se napomene deka postojat zemji vo koi rokot na pritvorot ne se ograni~uva, a se
zabele`uva deka vakov kus rok na pritvor od 90 dena, {to e
reguliran so odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka vo Republika
Makedonija, ne postoi vo nitu edna druga zemja na svetot.
4.
Spored odredbata od ~len 5 stav 4 od Konvencijata liceto mo`e da se `ali
na prodol`uvaweto na negoviot pritvor odnosno "ima
pravo da bara da mu se sudi vo razumen rok ili da bide pu{ten na sloboda do
zapo~nuvaweto na sudeweto".
Vo vrska so ovaa odredba vo eden slu~aj Komisijata zaklu~ila deka "razumniot
rok"
od ~lenot 5 stav 3 mora da se
tolkuva vo smisla deka celta e da
se ograni~i vremeto {to liceto go minuva vo pritvor a
ne da se unapreduva brzinata na vodeweto na sudskite postapki!
Zna~i razumniot rok {to bi se primenuval komunicira so sostojba koga }e
stane o~igledno deka otpadnalo osnovanoto somnenie. Me|utoa, nacionalnite
vlasti se onie {to najnapred mora da vospostavat pravi~na ramnote`a pome|u
interesite na obvinetiot, interesite za za{tita na op{testvoto i interesite na
efikasnoto gonewe i efikasnosta na krivi~nite postapki kako i interesot za
pravi~noto sudewe.
Vo vrska so periodot {to treba
da se zeme predvid za da se utvrdi
dali sudeweto bilo sprovedeno vo razumen
rok, Sudot zastanal na stavot deka se raboti za vremeto od momentot na li{uvaweto od sloboda do donesuvaweto na
presudata vo prv stepen odnosno do zaklu~uvaweto
na postapkata vo prva instanca. Sudot i Komisijata otsekoga{
smetale i smetaat deka
vremeto {to liceto go minalo vo
pritvor po izrekuvaweto na osudata vo prva instanca ne se tretira kako li{uvawe
od sloboda ili kako pritvor vo
smisla na ~lenot 5 stav 1 i stav 33 od Konvencijata duri
i ako nacionalnoto pravo smeta deka sèu{te
se raboti za pritvor po nalog. Inaku izrazot
razumen rok od ~len 5 stav 3 od Konvencijata mora da se odredi vo zavisnost od
konkretnite okolnosti na sekoj oddelen slu~aj, me|u koi kako relevantni se
smetaat slednite elementi:
1) Realnoto traewe na pritvorot;
2) Traeweto na pritvorot po nalog vo odnos na prirodata na krivi~noto
delo, propi{anata kazna, i kaznata {to mo`e da se o~ekuva ako konkretnoto lice
bide osudeno;
3) Materijalnite, moralnite ili drugite posledici vrz pritvorenoto lice;
4) Odnesuvaweto na obvinetiot;
5) Na~inot na koj bila sprovedena istra`nata postapka;
6) Odnesuvaweto na nadle`nite sudski vlasti.
5. Pravilnoto vodewe na
krivi~nata postapka po odnapred
propi{ani pravila vrz usvoeni na~ela sekoga{
bara prostor i vreme za temelno da bidat utvrdeni faktite za da se osiguri nikoj nevin da
ne bide osuden a na vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija pod uslovite
{to gi predviduva Krivi~niot zakonik i vrz osnova na zakonito sprovedenata
postapka (~len 1 stav 1 od Zakonot za krivi~nata postapka na Republika
Makedonija). Trgnuvaj}i od ova ne mo`e da se smeta deka so rokot za pritvor od 90 dena mo`e da se
pokrie krivi~nata postapka vo site nejzini fazi. Odredbite od Zakonot za
krivi~nata postapka izri~ito zabranuvaat prodol`uvawe na pritvorot preku 90 dena
vo apsolutno site slu~ai koi mo`at da dojdat pred sud vo istragata i vo tekot na
glavniot pretres. Vakov nizok standard na pritvor, kako {to vidovme, ne e
zabele`an vo nitu edna zemja vo svetot i
e pre~ka da se ispolnat celite
propi{ani vo ~lenot 1 stav 1 od Zakonot za krivi~nata postapka.
Vakvite odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka vo golem broj
slu~ai mo`at da bidat kontraproduktivni pa taka, namesto da dovedat
do zabrzuvawe na postapkata, nea da ja
zabavat. Imeno, zaradi kusite rokovi na pritvorot
vo Republika Makedonija vo oddelni slu~ai mo`e da dojde do
nepotrebno zabrzuvawe na postapkata, pritoa
taa da ne bide sprovedena zakonito,
da nema pravi~no sudewe, da ne bidat pravilno
utvrdeni faktite, bez da bide zadovolena odbranata so iznesuvawe na
protivargumenti itn. zaradi {to vo `albenata postapka prvostepenata presuda mo`e
da bide ukinata. So limitirawe na kusi rokovi za pritvor
se izrazeni nastojuvawata
obvinetite lica bez osnova da ne ostanat podolgo vreme vo pritvor, a ne preku niv da se zabrza postapkata. Nepotrebnoto
zabrzuvawe na postapkata nesomneno
}e bide pri~ina i Sudot vo Strazbur da rasprava za odlukite na sudovite vo
Republika Makedonija, poradi povredi
na odredbite od Konvencijata, za
koi dr`avata Republika
Makedonija mo`e da trpi i
soodvetni konsekvenci, bidej}i preku svoite odluki, poradi kusite rokovi za
pritvor, ne }e mo`at da obezbedat efikasna adekvatna krivi~no-pravna za{tita i
bezbednost na o{tetenite i `rtvite na storenite krivi~ni dela kako i na
op{testvenata zaednica vo celina, a isto taka i adekvatna za{tita na pravata na
obvinetite vo krivi~nata postapka.
Imaj}i gi predvid site navedeni fakti i okolnosti kako i komparativnite
sogleduvawa, Vrhovniot sud na Republika Makedonija smeta deka prodol`uvaweto na
vremetraeweto na pritvorot e imperativ na
denot, za da se odbegnat apsurdnite situacii {to vo krivi~no-pravnata za{tita
nastanuvaat so primenata na postojnoto ustavno i zakonsko re{enie. Vo
postavenata dilema dali i natamu pritvorot da ostane ustavna kategorija ili da se prepu{ti na zakonsko ureduvawe,
mnozinstvoto sudii smetaat deka slobodata na ~ovekot, kako neprikosnoveno
ustavno pravo, mora da se garantira i za{tituva neposredno so Ustavot, pa zatoa
pritvorot, kako oblik na ograni~uvawe na toa pravo treba i natamu da bide
regulirano so Ustavot, dotolku pove}e {to i vo prethodniot ustaven poredok, toa
be{e pra{awe na Ustavot. Vrz ovaa osnova e formuliran i predlogot na
Inicijativata. Dadenite alternativi gi iska`uvaat gledi{tata na pomal del od sudiite, no zaslu`uvaat da bidat
ednakvo tretirani vo postapkata po Inicijativata bidej}i i predlogot i
alternativite se vo korelacija so normativite
za pritvorot na mnogu nacionalni
zakonodavstva vo Evropa i svetot i osobeno so praktikata na
Sudot vo Strazbur, koi maksimalno }e ovozmo`at za{tita na pravata na
obvinetite lica vo krivi~nata
postapka i za{tita na o{tetenite i `rtvite na storenite krivi~ni dela, }e ja
zadovolat potrebata sudovite i drugite pravosudni rabotnici pouspe{no da se
spravuvaat so raste~kiot kriminal, osobeno so organiziraniot kriminal i }e
odgovorat na potrebata na me|unaroden plan Republika Makedonija da gi ispolnuva
svoite obvrski vo vrska so
ekstradicijata na obvinetite i osudenite lica.
________________________________
*
Proglasen na 17.11.1991 godina.
**
Zakonot za krivi~nata postapka e objaven vo "Slu`ben
vesnik na RM"
br.15/97 i vleze vo sila na
12.04.1997 godina.