Vrz osnova na ~len 35 stav 1 alineja 1 od Zakonot za sudovite ("Slu`ben vesnik na RM" br.36/95), Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, odr`ana na 17.06.1996 godina, utvrdi
NA^ELEN STAV
Nadomest na {tetata {to rabotnikot ja trpi poradi nezakonitiot akt ili nezakonitoto dejstvie na rabotodavecot, so koe e otstranet od rabotnoto mesto i rabotnite zada~i {to gi izvr{uval, se opredeluva vo viso~ina na zarabotuva~kata {to bi ja ostvaril da ne bil otstranet, poa|aj}i od isplatenite plati kaj rabotodavecot na toa ili soodvetno rabotno mesto i rabotni zada~i.
Rabotnikot ima pravo da bara nadomestot na {tetata, opredelen spored prethodniot stav, da se zgolemi za procentot na porastot na tro{ocite za `ivot, smetano od isplatata na sekoja mese~na plata kaj rabotodavecot do denot na podnesuvaweto na baraweto za nadomest na {tetata.
Obvrskata za nadomest na {tetata stasuva po pravosilnosta na odlukata so koja se poni{tuva nezakonitiot akt, odnosno so koja se utvrduva nezakonitosta na dejstvieto na rabotodavecot i toa od denot koga rabotnikot podnel barawe za isplata na nadomestot. Od toj den rabotnikot ima pravo i na zakonska zatezna kamata.
O b r a z l o ` e n i e
Zakonot za osnovnite prava od raboten odnos ("Slu`ben list na SFRJ" br.60/89), i Zakonot za rabotni odnosi ("Slu`ben vesnik na SRM" br.20/90), koi seu{te se primenuvaat vo sporovite nastanati vo vremeto na nivnoto va`ewe, vo odredbite za li~nite dohodi i nivnite nadomestoci gi opredeluvaat slu~aite vo koi rabotnikot ima pravo na nadomest na li~niot dohod iako toj otsustvuval od rabota. Me|utoa, tie zakoni kako i onie {to im prethodea, ne sodr`ea posebni odredbi za nadomestot na zarabotuva~kata na rabotnikot koga toj nezakonito bil otstranet od rabotnoto mesto, odnosno, nezakonito bil spre~en da ja ostvari zarabotuva~kata (nezakonit prestanok na rabotniot odnos, nezakonito prerasporeduvawe vo rabotata, nezakonito upatuvawe na prisilen odmor i sli~no). Nadomestot na zarabotuva~kata vo takvite slu~ai ne go ureduva nitu noviot Zakon za rabotni odnosi "Slu`ben vesnik na RM" br.80/93).
Karakteristi~no za site tie slu~ai e toa {to rabotnikot e otstranet od rabotnoto mesto, odnosno toj delumno e spre~en ili celosno da ja ostvari zarabotuva~kata, so akt ili dejstvie na rabotodavecot i deka na sekoe barawe na rabotnikot za nadomest na taka neostvarena zarabotuva~ka, mu prethodi posebna postapka vo koja takviot akt odnosno dejstvo na rabotodavecot e poni{ten kako nezakonit. Ottuka proizleguva edinstveniot stav vo praktikata deka vakvite barawa na rabotnikot pretstavuvaat barawa za nadomest na {teta {to rabotnikot ja trpi poradi nezakonitiot akt ili nezakonitoto dejstvie na rabotodavecot, so koe rabotnikot bil spre~en da ostvari zarabotuva~ka. Zakonski osnov za presuduvawe po takvite barawa pretstavuva ~len 73 od citiraniot Zakon za osnovnite prava od raboten odnos. Spored ovaa odredba, ako rabotnikot pretrpi {teta na rabota ili vo vrska so rabotata, organizacijata odnosno rabotodavecot se dol`ni da mu ja nadomestat {tetata na rabotnikot spored op{tite na~ela za odgovornost za {teta. Identi~na odredba sega sodr`i i noviot Zakon za rabotni odnosi vo ~len 104 stav 1. Soglasno ovaa odredba vo vakvi slu~ai se primenuvaat i soodvetnite odredbi na Zakonot za obligacionite odnosi {to se odnesuvaat na nadomestot na materijalnata {teta.
Vo pogled na obemot i visinata na ovaa {teta, isto taka praktikata na sudovite e edinstvena. Na rabotnikot mu se dosuduva nadomest vo visina na isplatenite mese~ni plati kaj rabotodavecot za periodot za koj toj se bara, na soodvetno odnosno na sli~no rabotno mesto. Pokraj toa, mu se priznava i pravo na kamata spored Zakonot za viso~inata na stapkata na zateznata kamata, na sekoj poedine~en mese~en iznos, smetano od denot koga toj bil isplaten kaj rabotodavecot, do denot koga toj iznos na rabotnikot mu se isplatuva. Vakvata praktika na sudovite se sproveduva pove}e godini nanazad.
Me|utoa, so naplatata na dosudenite nadomestoci se ostvaruvaat iznosi koi pove}ekratno ja nadminuvaat sumata {to realno bi ja ostvarile o{tetenite rabotnici da ostanale na rabotnite mesta za istiot period. Toa ne e vo soglasnost so pravnata priroda na ovoj praven institut - da ja vospostavi naru{enata imotna sostojba.
Spored ~len 69 od Zakonot za rabotni odnosi, rabotnikot ima pravo na plata. Platata na rabotnikot mu se obezbeduva od sredstvata na rabotodavecot srazmerno na izvr{enata rabota, kako i na pridonesot na rabotnikot vo sozdavaweto na dobivkata. Koga rabotnikot e spre~en so svojata rabota da ostvari takva plata, toga{ toj trpi {teta. Me|utoa, pri utvrduvaweto na obemot i visinata na {tetata, vo dosega{nata praktika zakonot nedosledno se primenuva. Taka, pri opredeluvawe na nadomestot pogre{no se smetale deka se raboti za to~no opredeleni poedine~ni pari~ni pobaruvawa na rabotnikot vo visina na mese~niot iznos na neostvarenata zarabotuva~ka, odnosno deka se raboti za opredeleni poedine~ni pari~ni obvrski na rabotodavecot so ~ija isplata toj zadocnil.
Poradi ova, se nametna potreba da se pristapi kon utvrduvawe na praven stav, koj vo celost }e gi odrazuva na~elata od ~len 190 od Zakonot za obligacionite odnosi. Spored ovaa odredba, Sudot zemaj}i gi predvid i okolnostite koi nastanale po predizvikuvaweto na {tetata, }e dosudi nadomest vo iznos koj e potreben materijalnata polo`ba na o{teteniot da se dovede vo onaa sostojba vo koja bi se nao|al da ne be{e {tetnoto dejstvie ili propu{taweto.
Vo slu~ajov, se raboti za nadomest na materijalna {teta koja rabotnikot ima pravo da bara da mu ja nadomesti rabotodavecot. Spored citiraniot ~len 190 i ~len 185 od Zakonot za obligacionite odnosi, toj nadomest mo`e da iznesuva samo tolku kolku {to rabotnikot realno }e ostvarel zarabotuva~ka ako za periodot za koj bara nadomest, ostanel na rabotnoto mesto i gi izvr{uval svoite rabotni zada~i.
Specifi~nosta na ovoj vid {teta ja pravi faktot deka zarabotuva~kata ~ij nadomest se bara, bi se ostvaruvala isklu~ivo vo pari~ni iznosi i periodi~no-mese~no, pa ottuka i proizleguva su{testvenoto pra{awe: kako taa da se opredeli i utvrdi soglasno citiranite zakonski propisi i koga stasuva obvrskata na rabotodavecot da ja nadomesti ovaa {teta.
Pri odgovorot na postavenite pra{awa, se ima{e predvid slednoto:
1. Nadomest na {tetata pretstavuva edinstven iznos za toj period za koj se bara. Poradi toa, taa treba taka i da se utvrduva i dosuduva. Zatoa, vo utvrdeniot na~elen stav e prifateno deka taa se opredeluva vo viso~ina na vkupniot iznos na zarabotuva~kata {to bi ja ostvaril rabotnikot da ne bil otstranet za periodot za koj go bara nadomestot, a se utvrduva poa|aj}i od isplatenite plati kaj rabotodavecot na toa ili soodvetno rabotno mesto i rabotni zada~i. Vo osnova toa e vo soglasnost i so dosega{nata praktika na sudovite.
Me|utoa, parite kako op{to merilo za materijalnite vrednosti podle`at na vlijanie na op{tite ekonomski i pazarni promeni, pa postoi opasnost taka dosudenite nominalni iznosi na izgubenata zarabotuva~ka vo me|uvreme realno da se obezvrednat pa da ne pretstavuvaat potpoln nadomest za stvarno pretrpenata {teta.
Zaradi toa, vo na~elniot stav e prifateno pravoto na rabotnikot da bara taka utvrdeniot nadomest na {teta da se zgolemi za procentot na porastot na tro{ocite za `ivot smetano od isplatata na sekoja mese~na plata za celiot period za koj se bara nadomestot. Za vakvoto re{enie, Op{tata sednica se opredeli od pove}e pri~ini:
a) Platata glavno slu`i i se tro{o zaradi zadovoluvawe na `ivotnite potrebi na rabotnikot i negovoto semejstvo;
b) Site merki na dr`avnite organi i organite na Sindikatot, socijalnata politika i za{tita na standardot na vrabotenite, glavno trgnuvaat od realnite `ivotni tro{oci (utvrduvawe na najniska plata, utvrduvawe na politika na dvi`eweto na platite i t n.);
v) Stapkata na porast na tro{oci za `ivot, realno ja sledi i ja objavuva Zavodot za statistika na Republika Makedonija, {to go olesnuva utvrduvaweto na nadomestot;
g) Izvr{enite presmetki poka`uvaat zavisnost na dvi`eweto na platite od porastot na tro{ocite za `ivot, taka {to isplatenata prose~na plata vo prethodniot period, ako se zgolemi so procentot na porastot na tro{ocite za `ivot za opredelen period, pribli`no e na nivoto na poslednata isplatena prose~na plata za toj period.
So vakviot na~in na presmetuvawe na nadomestot, rabotnikot se doveduva vo pribli`no ista polo`ba kako i ostanatite rabotnici kaj istiot rabotodavec, odnosno vo onakva polo`ba vo kakva bi bil vo toj period, ako ne bil nezakonito otstranet od rabotnoto mesto. Razlikite pome|u isplatenata plata i baraniot nadomest, {to se rezultat na razlikite kaj rabotnicite vo pogled na minatiot trud i vo sposobnosta vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i, kako i pra{awata za eventualniot pridones na rabotnikot vo nastanuvaweto na {teta, odnosno negovata dol`nost da ja namali {tetata, bi se razre{uvale na ist na~in kako i dosega: so postapuvawe po prigovorite odnosno uka`uvawata na strankite vo parnicata po odnos na visinata na {tetata po tie osnovi.
2. Odredbite na Zakonot za rabotni odnosi go ovlastuvaat rabotodavecot da odlu~uva za pravata, dol`nostite i odgovornostite na rabotnikot po osnov na rabotniot odnos. Zakonot ima propi{ano i soodvetni sredstva za za{tita na pravata na rabotnikot vo postapkata pred organite na rabotodavecot. Po kone~nosta na odlukata donesena vo taa postapka, rabotodavecot e ovlasten odlukata da ja sprovede. Postapkata povedena pred sudot, od strana na rabotnikot za za{tita na pravata, ne go odlo`uva nejzinoto izvr{uvawe. Se dodeka taa odluka ne bide poni{tena od strana na sudot, rabotodavecot ne mo`e da se povika na odgovornost za nastanatite {tetni posledici od nejzinata primena. So nejzinoto pravosilno poni{tuvawe, odnosno so pravosilnoto utvrduvawe na nezakonitosta na dejstvieto na rabotodavecot, toj soznava za nezakonitosta na svojot akt odnosno za nezakonitosta na svoeto dejstvie i za obvrskite {to od toa za nego nastanuvaat. Spored ~len 124 od Zakonot za rabotni odnosi, ako po barawe na rabotnikot sudot utvrdi deka prestanokot na rabotniot odnos e nezakonit, }e go poni{ti re{enieto za otkaz i }e go zadol`i rabotodavecot da go vrati rabotnikot na rabotno mesto soodvetno na negovata stru~na podgotovka i da mu gi obezbedi i drugite prava od rabotniot odnos.
Ako so tu`bata za poni{tuvawe na nezakonitiot akt na rabotodavecot, odnosno za utvrduvawe na nezakonitosta na negovoto dejstvie, bilo podneseno i barawe za nadomest na {teta od strana na rabotnikot, so momentot na pravosilnoto poni{tuvawe na aktot, odnosno pravosilnoto utvrduvawe na nezakonitosta na dejstvieto, nastanuva i obvrskata kaj rabotodavecot da mu ja nadomesti taa {teta. Ako takvo barawe ne e podneseno, toga{ rabotnikot go steknuva pravoto da bara nadomest na {teta so podnesuvawe na o{tetnoto pobaruvawe direkno pred rabotodavecot ili pred sudot. Se raboti za prava ~ie ostvaruvawe zavisi od dispozicijata na o{teteniot. So toj moment rabotodavecot soznava za postoeweto i na o{tetenoto lice i za {tetata. Od toga{ za nego nastanuva obvrskata na rabotnikot da mu ja nadomesti pretrpenata {teta.
So ispolnuvaweto na site ovie uslovi {tetata ve}e stanuva pobaruvawe {to mo`e da se ostvaruva, pa toga{ stasuva obvrskata kaj rabotodavecot taa {teta da ja nadomesti, vo smisla na ~len 186 od Zakonot za obligacionite odnosi. Zatoa, rabotodavecot od toj moment e vo zadocnuvawe vo isplatata na ve}e nastanatata {teta i soglasno ~len 277 od Zakonot za obligacionite odnosi, dol`en e na iznosot na utvrdenata {teta da pla}a i zakonska zatezna kamata. Toa proizleguva i od odredbite na ~len 232 od Zakonot za izvr{nata postapka, spored koi rabotnikot koj podnel predlog da bide vraten na rabota, mo`e da predlo`i sudot da donese re{enie so koe }e go zadol`i rabotodavecot da mu gi isplati mese~nite iznosi na platata, stasani od pravosilnosta na presudata dodeka ne bide povtorno vraten na rabota. Nadomestot na platata se opredeluva vo iznosot {to rabotnikot bi go ostvaril koga bi bil na rabota. Od ovaa odredba i od odredbata na ~len 124 od Zakonot za rabotni odnosi, nedvosmisleno proizleguva deka od toj moment za rabotodavecot postoi so zakon opredelena pari~na obvrska za isplata na stasanite iznosi na platata, pa spored toa, toj e dol`en da go isplati baraniot pari~en iznos, bidej}i vo sprotivno se izlo`uva na rizik da pla}a i zakonska zatezna kamata na toj iznos od negovata stasanost pa do isplatata.
Od tie pri~ini e prifateno i stojali{teto izrazeno vo stavot 3 od utvrdeniot Na~elen stav.
Op{ta sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija vo Skopje,
17.06.1996 godina.
VRHOVEN SUD NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA