149.Nema vina na rabotnikot ako vo vreme koga ja storil povredata na rabotnta obvrska ne bil vo sostojba da go sfati zna~eweto na svojata postapka ili ne mo`el da upravuva so svoite postapki, dokolku sam ne se stavil vo takva sostojba.

O d o b r a z l o ` e n i e t o:

Vo redovnata postapka utvrdeno e, a i nebilo sporno pome|u strankite, deka tu`itelkata e vrabotena kaj tu`eniot na rabotno mesto priprema~ na presa. Taa spa|a vo kategorija na lica na lesna mentalna zaostanatost, razvienost, poradi {to se {koluvala vo specijalna paralelka i bila stavena pod staratelstvo na nejziniot tatko. Vrz osnova na re{enie od 13.01.1978 godina od Op{tinskata zaednica za zdravstvo i zdravstveno osgiuruvawe, na nea i’ e priznato pravo na profesionalna rehabilitacija vo traewe od dve godini, smetano od 29.12.1977 godina zaradi osposobuvawe za `ivot i rabota za zanimawe koe }e bide opredeleno po pat na testirawe od strana na soodvetna stru~na slu`ba vo institucijata kade {to }e se izvr{i rehabilitacijata. Taa e li~nost so amnesti~ki funkcii so oslabeno sfa}awe, ne e sposobna da razlikuva bitno od nebitno, a za re{avawe na prakti~nite problemi raspolaga so oskuden broj na re{enija, silno e sugestibilna i lesno se odava na rabota koi se op{testveno nedopu{teni. Takvata nejzina sostojba e od traen karakter i poteknuva u{te od detstvoto i ne mo`e da se koregira so lekarstva. Nejzinata intelegencija e so koli~nik Iku 66, namalena i e efikasnosta vo procesot na pamteweto, namalena i e sposobnosta za pri~insko rasuduvawe i toa poradi primarnata inferiornost kako i od situacionata neuroopterest poradi interfamilijarni konflikti na relacija so soprugot koj e du{evno bolno lice i e nevraboten, kako i zaradi nemawe sredsva za egzistencija. Nejzinata zaboravenost posebno e izrazena na rabotnoto mesto i doma pri obavuvawe na sekojdnevnite `ivotni aktivnosti. Na den 30.10.1991 godina, vo sostojba na raseanost i poradi svojata intelektualna inferiornost, materijalot koj {to se proizveduva kaj tu`eniot, a koj {to za vreme na rabotata go zavitkala okolu teloto za da ne i studi, pri napu{taweto na rabotata zaboravila da go odstrani od sebe i istiot e najden (vo pra{awe e ~ar{af) pri kontrolata na izleznata kapija. Poradi toa, protiv nea e pokrenata disciplinska postapka, za storena te{ka povreda na rabotnata disciplina od ~len 94 stav 1 to~ka 8 - pronevera i kra`ba na imot na pretprijatieto, nezavisno od vrednosta na ukradeniot predmet i od strana na disciplinskata komisija na tu`eniot, doneseno e re{enie od 16.01.1992 godina so koe taa e oglasena za vinovna za storenata povreda i i e izre~ena disciplinska merka pari~na kazna vo iznos od 15% od prose~nata mese~na akontacija na li~niot dohod vo mesecot vo koj merkata e izre~ena, vo traewe od {est meseci. Po prigovorot na direktorot na tu`eniot, Vtorostepenata disciplinska komsija donela odluka od 28.01.1992 godina so koja odlukata na Prvostepenata komisija disciplinska e prepravena i na tu`itelkata i e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabotniot odnos.

Pri takva fakti~ka sostojba, poniskite sudovi go uva`ile tu`benoto barawe, ja poni{tile odlukata na Vtorostepenata disciplinska komisija, a ja potvrdile odlukata na prvostepenata disciplinska komisija, od pri~ina {to zaklu~ile deka tu`itelkata nemala namera pronajdeniot kaj nea ~ar{af da go prisvoi tuku deka zaboravila da go odstrani od sebe. Vrhovniot sud na Republika Makedonija nao|a deka so vakvoto odlu~uvawe poniskite sudovi pravilno go primenile materijalnoto pravo. Soglasno ~len 54 stav 1 od ZOPRO, rabotnikot koj po svoja vina ne gi ispolnuva svoite dol`nosti i rabotni obvrski ili ne se pridr`uva kon odlukite doneseni vo organizacijata odnosno kon odlukata {to ja donel rabotodavecot, pravi povreda na rabotnata obvrska. Zna~i, za da sprema rabotnikot se izre~e nekoja od disciplinskite merki predvideni vo ~len 55 od Zakonot uslov e rabotnikot da ne gi ispolnuva svoite dol`nosti i rabotni obvrski ili da ne se pridr`uva kon odlukite koj se doneseni, ako za toa e vinoven. Vo slu~ajov, utvrdeno e deka vina na strana na tu`itelkata nema, pa spored toa i ne bil ispolnet uslovot prema nea da se izrekuvaat disciplinski merki. Navistina so potvrduvaweto na merkata izre~ena od Prvostepenata komisija poniskite sudovi otstapile po ova pravilo, no ovoj sud ne be{e vo stojba da intervenira i vo toj del, bidej}i revizija od tu`itelkata ne e izjavena.

Presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija Rev.br.925/92 od 28.01.1993 godina.