142.Pri  sostojba koga ne bil sklu~en Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na RM i koga kaj tu`eniot se u{te ne bilo izvr{eno usoglasuvawe odnosno sklu~uvawe na Kolektiven dogovor na nivo na rabotodavecot, tu`eniot mo`e da vodi disciplinska postapka za storena povreda protiv tu`itelot na na~in i vo postapka opredelena so Pravilnikot za disciplinska imaterijalna odgovornost, koj bil vo sila vo vreme na poveduvaweto na disciplinskata postapka.

O d   o b r a z l o ` e n i e t o:

Osnovani se navodite vo revizijata za pogre{na primena na materijalnoto pravo. Imeno, od izvedenite dokazi prvostepeniot sud utvrdil, a vtorostepeniot sud prifatil deka tu`itelot bil  vraboten kaj tu`eniot, na  rabotno mesto komercijalen referent. So Odluka na Disciplinskata komisija na tu`eniot od 4.11.1993 godina tu`itelot e  oddale~en od pretprijatieto do utvrduvawe na negovata disciplinska  i materijalna odgovornost. So Odluka na Disciplinskata  komisija  od 25.05.1994, godina po sprovedenata disciplinska  postapka, tu`itelot e oglasen za odgovoren vinoven za pote{ki povredi na  rabotnata disciplina:  neopravdano otustvo od rabota,  izleguvawe za vreme na rabota,  sobirawe na razni potpisi i sozdavawe nered vo organizacijata, poradi koe mu e izre~ena disciplinska merka prestanuvawe na raboten odnos. Tu`itelot protiv  odlukata na Disciplinskata komisija vlo`il prigovor do Upravniot  odbor, no istiot  ne go razgledal i po istekot na  zakonskiot rok ne mu odgovoril na tu`itelot. Tu`itelot vo blagovremeniot rok  podnesol tu`ba, so barawe da bide poni{tena odlukata  na Disciplinskata komisija za prestanuvawe  na rabotniot odnos.

Pri takva fakti~ka sostojba, poniskite sudovi go uva`ile tu`benoto barawe na tu`itelot i zaklu~ile deka po stapuvawe vo  sila na Zakonot za rabotni odnosi od 1993 godina e  derogiran Zakonot za  osnovnite prava od raboten odnos spored koj zakon odgovornosta na rabotnikot za povreda na rabotnite obvrski se ocenuva  odgovornost od strana na Disciplinskata komisija, a  Zakonot za rabotni odnosi vo ~len 111 predviduva rabotniot odnos na  rabotnikot da mu prestane so otkaz od strana na rabotodavecot,  me|u drugite pri~ini i poradi kr{ewe na rabotnata  disciplina i rabotniot red. Poniskite sudovi prifatile deka osporenata odluka  bila donesena vo vreme koga ve|e stapil vo sila noviot Zakon za  rabotni odnosi, pa tu`eniot bil dol`en da ja prodol`i postapkata po noviot Zakon, vo postapka za davawe na otkaz. Pokraj ovie  pri~ini sudovite prifatile deka i Pravilnikot za disciplinska  i materijalna odgovornost na tu`eniot do denot na vodeweto na  postapkata protiv tu`itelot, ne bil usoglasen so Zakonot za rabotnite odnosi

Po mislewe na poniskite sudovi, disciplinskata postapka so koja bila izre~ena disciplinskata merka prestanok na raboten odnos na tu`itelot od strana na Disciplinskata komisija, bila nezakonita i vo sprotivnost so odredbite od Zakonot za rabotni odnosi. Od ovie pri~ini prvostepeniot sud go uva`il tu`benoto barawe na  tu`itelot, a vtorostepeniot sud vakvata odluka ja potvrdil.

Vrhovniot sud na Republika Makedonija ne go prifa}a kako osnovan takviot zaklu~ok na poniskite sudovi koj dovel do pogre{na primena na materijalnoto pravo, na {to osnovano uka`uva tu`eniot vo izjavenata revizija.

Imeno,Zakonot za rabotni odnosi ("Slu`ben vesnik na RM" br.80/93), stapi vo sila na 7 januari  1994 godina i toj go derogira Zakonot za osnovnite prava od rabotniot  odnos spored koj (~len 54), rabotnikot za neizvr{uvawe na  rabotnite obvrski snosi disciplinska  odgovornost koja vo tekot na disciplinskata postapka ja utvrduva{e Disciplinska komisija, a Zakonot za rabotni odnosi pove}e ne predviduva takva odgovornost  na rabotnikot, tuku  so ~len 111, 115 i 121 opredeluva deka na  rabotnikot poradi kr{ewe na rabotnta disciplina i rabotniot red mo`e  da mu prestane rabotniot odnos so otkaz od strana na rabotodavecot so pravo na otkazen rok. Zakonot za rabotni odnosi ne sodr`i  preodni odredbi so koi go reguliraat pra{aweto, spored koj praven  re`im treba da bide okon~ana postapkata protiv rabotnikot za storena povreda na rabotnite obvrski, koga  povredata bila storena za  vreme  na va`ewe na Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos, ako postapkata bila otpo~nata i zavr{ena vo vreme koga stapil vo sila Zakonot za rabotni odnosi.

Poniskite  sudovi prifa}aj}i deka celokupnata postapka so koja bila izre~ena disciplinskata merka prestanok na raboten odnos od strana na tu`eniot, e nezakonita i sprotivna na odredbite  od Zakonot za rabotni odnosi, ja ispu{tile od predvid sodr`inata na ~len 147 od Zakonot za rabotni odnosi, spored koj kolektivnite dogovori  se sklu~uvaat, odnosno usoglasuvaat vo rok od tri meseci  od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon. Ovoj rok istekuva  zaklu~no so 7 april 1994 godina. Vo ovoj vremenski period  tu`eniot bil dol`en da sklu~i poedine~en  kolektiven dogovor na nivo  na rabotodavec, soglasno ~len 84, 87 i 90 od Zakonot za rabotni  odnosi, zo{to po vleguvawe vo sila na ovoj zakon so  kolektiven dogovor  se doureduvaat, vo soglasnost so zakon i so drugi propisi,  pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite i rabotodavecot od raboten odnos, kako i obemot  i na~inot na ostvaruvawe na  pravata i obvrskite i drugite pra{awa od interes na rabotnicite i  rabotodavecot.Vakva obvrska ne postoe{e spored odredbite od  Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos.

Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvo na Republika Makedonija sklu~en vrz osnova na ~len 88 od Zakonot za rabotni odnosi vleze na sila na 8.06.1994 godina ("Slu`ben vesnik na RM" br.29/94).

Pri sostojba koga ne bil sklu~en Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvo na Republika Makedonija, koga kaj tu`eniot  seu{te ne bilo izvr{eno usoglasuvawe  odnosno sklu~uvawe na kolektiven dogovor na nivo na rabotodavec, tu`eniot mo`e da vodi disciplinska postapka za storena povreda protiv tu`itelot na na~in i vo postapkata opredelena so  Pravilnikot za disciplinska i materijalna odgovornost.

Dali tu`eniot se pridr`uval kon odredbite od Pravilnikot, dali tu`itelot ja storil pote{kata povreda na rabotnata obvrska koja mu se stava na tovar so osporenata odluka se pra{awa koi poniskite sudovi so pobivanata i prvostepenata presuda voop{to ne gi  raspravale , a kako rezultat na pogre{nata primena na materijalnoto pravo.

Re{enie na Vrhovniot sud na Republika Makedonija Rev.br.311/95 od 3.04.1996 godina.