25-A. Nezavisno od odredbata na ~len 268 od ZZT, pravnite lica mo`at da steknuvaat pravo na sopstvenost, odnosno pravo na koristewe i po osnov na gradewe na zemji{teto na koe e izgraden grade`niot objekt, kako i na zemji{teto {to e neophodno za redovna upotreba na toj grade`en objekt.

O d o b r a z l ` e n i e t o:

Prvostepeniot sud go uva`il tu`benoto barawe i utvrdil deka tu`itelite se porane{ni sopstvenici, a sega trajni korisnici po osnov na nasledstvo na soodvetni delovi od spornite parceli i gi zadol`il tu`enite toa pravo da im go priznaat.

Vtorostepeniot sud ja uva`i `albata na tu`eniot taka {to presudata na prvostepeniot sud ja preina~i i go odbi tu`benoto barawe.

Odlu~uvaj}i po revizijata na tu`itelot, Vrhovniot sud na Republika Makedonija najde deka taa e neosnovana. Po nao|aweto na ovoj sud, pri neosporno utvrdenata fakti~ka sostojba istaknatite prigovori vo revizijata za pogre{na primena na materijalnoto pravo se neosnovani. Vo slu~ajot su{testven e neosporniot fakt deka spornoto zemji{te u{te od 1961 godina se nao|a vo vladenie i koristewe neprekinato i isklu~ivo na pravnite prethodnici na tu`enite, koi na nego izgradile grade`ni objekti-prvo kula, pa stanbena zgrada i bazen za voda, koi tu`eniot i denes gi koristat za svoite potrebi, a tu`itelot 30 godini po podnesuvaweto na predmetnata tu`ba ne prevzele ni{to pravno relevantno za za{tita na svoite prava na toa zemji{te. Spored ~len 24 stav 1 od Zakonot za osnovnite sopstvenosno-pravni odnosi, koj se primenuva kako republi~ki na osnova ~len 5 od Ustavniot zakon za primena na Ustavot na Republika Makedonija, liceto {to }e izgradi grade`en objekt na zemji{te na koe drug ima pravo na sopstvenost, steknuva pravo na sopstvenost i na zemji{teto na koe e izgraden objektot, kako i na zemji{teto {to e neophodno potrebno za redovna upotreba na toj objekt, ako ne znaelo nitu mo`elo da znae deka gradi na tu|o zemji{te, a sopstvenikot na zemji{teto znael za izgradbata i ne se sprotivstavil vedna{. Spored ~lenot 28 stav 2, sovesniot i zakonit dr`atel na nedvi`en predmet na koj drug ima pravo na sopstvenost steknuva pravo na sopstvenost na toj predmet so odr{ka, po protekot na vreme od 10 godini, a spored stav 4 od istiot ~len, sovesniot dr`atel na nedvi`en predmet na koj drug ima pravo na sopstvenost steknuva pravo na sopstvenost na toj predmet so odr{ka po protekot na vreme od 20 godini. Spored ~len 30 od istiot zakon, vremeto potrebno za odr{ka po~nuva da te~e onoj den koga dr`atelot stapil vo vladenie na predmetot, a zavr{uva so istekot na posledniot den od vremeto potrebno za odr{ka. Vo vremeto potrebno za odr{ka se zasmetuva i vremeto za koe prethodnicite na sega{niot dr{atel go dr`el predmetot kako sovesni i zakoniti dr`ateli, odnosno kako sovesni dr`ateli.

Na osnova iznesenoto, ovoj sud nao|a deka vtorostepeniot sud pravilno go primenil materijalnoto pravo koga ja preina~il presudata na prvostepeniot sud i go odbil tu`benoto barawe kako neosnovano. Vrz osnova na citiranite zakonski odredbi i pravnite pravila na imotnoto pravo {to se primenuvale pred negovoto donesuvawe, tu`eniot go steknal pravoto na sopstvenost odnosno na koristewe na prdmetnoto zemji{te, sega neosporno nacionalizirano, a toa pravo go izgubile tu`itelite, pa nemaat zakonski osnov za vakvoto tu`beno barawe. Se raboti za primena na materijalnoto pravo na {to sudovite vnimavaat po slu`bena dol`nost, pa ne e od su{testveno zna~ewe {to vtorostepeniot sud se povikal na odredbite od ~len 268 od Zakonot za zdru`en trud, a ne na citiranite zakonski odredbi. Vo slu~ajot se raboti za stvarno pravni pobaruvawa, a ne obligaciono pobaruvawe, pa ne mo`e da stane zbor za zastarenost na pobaruvaweto kako pogre{no zema prvostepeniot sud, ami za odr{ka odnosno steknuvawe na pravoto vrz predmetnoto zemji{te po osnov na izgradba na objektite od strana na tu`enite. So ogled na protekot na vremeto dosega i odnosot na tu`itelite kon za{titata na svoite prava, nivnata sovesnot se pretpostavuva vo odnos na prethodnicite na tu`enite, dodeka pak sovesnosta na tu`enite neosporno proizleguva od izvedenite dokazi i utvrdenata fakti~ka sostojba.

Presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija Rev.br.513/95 od 5.12.1996 godina.