18.Ne mo`e da se stekne pravo na sopstvenost na podvi`en predmet so kupuvawe od nesopstvenik, iako kupuva~ot bil sovesen , so ogled na pravnoto pravilo na imotnoto pravo deka nikoj ne mo`e da prenese vrz drug pove}e prava od kolku samiot ima , osven dokolku ne se raboti za slu~aj vo ~len 31 od Zakonot za osnovnite sopstvenosnopravni odnosi.

O d o b r a z l o ` e n i e t o:

Od izvedenite dokazi, me|u drugoto, poniskite sudovi utvrdile deka predmetnoto vozilo bilo sopstvenost na tu`itelot i deka istoto no}ta me|u 4 i 5 noemvri 1992 godina bilo protivpravno odzemeno od lica , a potoa od tie lica kako izvr{iteli na kra`bata bilo prodadeno na liceto N. J. od Ni{, koj pak go prenesol vo Ohrid i go prodal na prvotu`eniot T. Spornoto vozilo potoa bilo odzemeno od prvotu`eniot T. i ostaven na ~uvawe vo MVR kako organ na vtorotu`enata Republika Makedonija, po nalog na prvostepeniot sud so krivi~na presuda. Nesporno e deka voziloto seu{te se nao|a pri toj organ {to zna~i i po pravosilnosta na krivi~nata presuda, i po pravosilnosta na pobivenata presuda vo ovoj konkreten spor.

Na vaka utvrdenata fakti~ka sostojba so pobivanata i prvostepenata presuda, so koja e uva`eno tu`benoto barawe na tu`itelot, i e utvrdeno deka toj e sopstvenik na patni~koto vozilo , pa se zadol`eni tu`enite na tu`itelot da mu go priznaat ova pravo i voziloto predadat vo vladenie - ne se storeni su{testveni povredi na odredbite od ZPP, a pravilno e primeneto materijalnoto pravo.

Neosnovani se navodite na tu`enite od reviziite deka na strana na tu`itelot ne postoi aktivna legitimacija (kako {to se tvrdi vo revizijata na prvotu`eniot), odnosno deka ne posti na strana na tu`enite pasivna legitimacija, (kako {to se tvrdi vo revizijata na prvotu`eniot i vo revizijata na vtorotu`enata Republika Makedonija), a so toa i neosnovani se nivnite navodi, so toa {to poniskite sudovi zele deka se tie i tu`itelot se legitimirani vo sporot, deka e storena su{testvena povreda na odredbite od ~len 354 stav 2 to~ka 10 od ZPP, Vo slu~ajov se raboti za sopstveni~ka tu`ba so koja sopstvenikot bara i vra}awe na spornoto vozilo. Istata e vperena sprema prvotu`eniot T. koj bez pravna osnova se smeta za sopstvenik na voziloto, no i sprema vtorotu`enata Republika Makedonija koja go dr`i voziloto bez pravna osnova, iako toa go ~ini bez volja da go zeme za sebe, a {to e najbitno, toa go ~ini vtorotu`enata Republika Makedonija vrz osnova na nalog od organ ( prvostepeniot sud), i kaj organ MVR, za koj taa odgovara. Spored ova i neosnovani se navodite vo reviziite na tu`enite deka prvotu`eniot i vtorotu`enata Republika Makedonija ne se legitimirani vo sporot. Istoto va`i i za navodite vo reviziite (revizijata na prvotu`eniot) vo odnos na osporena aktivna legitimacija na tu`itelot, kako stranski dr`avjanin, od pri~ini {to i toj kako takov, kako sopstvenik na spornoto vozilo, ima pravo na pravna za{tita na teritorijata na RM.

I materijalnoto pravo e pravilno primeneto. Vo slu~ajov pravilno poniskite sudovi vo prvostepenata i pobivanata presuda se povikale na odredbata od ~len 31 od ZOSPO, koja po isklu~ok predviduva steknuvawe pravo na sopstvenost i od nesopstvenik no pod opredeleni uslovi predvideni vo taa odredba. Pravilno tie sudovi vo slu~ajov zaklu~ile deka tu`eniot T. ne mo`e da se smeta za sopstvenik na predmetnoto vozilo, iako pri kupuvaweto na voziloto bil sovesen, bidej}i vo smisla na citiranata zakonska odredba, ne ispolnuva ni eden od posebnite uslovi za steknuvawe so pravo na sopstvenost od nesopstvenik. Spored citiranata zakonska odredba edno lice da stekne pravo na sopstvenost od nesopstvenik, pokraj op{tite uslovi-steknuva~ot da e sovesen , predmetot da e podvi`en i steknuvaweto da e izvr{eno so nadomestuvawe, potrebno e da postojat i posebni uslovi - predmetot da e steknat od nesopstvenik koj vo ramkite na svojta redovna dejnost pu{ta vo promet vakvi predmeti, od nesopstvenik komu sopstvenikot mu go predal predmetot vo vladenie vrz osnova na pravna rabota {to ne e osnov za pribavuvawe na pravoto na sopstvenost, kako i na javna proda`ba , a vakov poseben uslov vo konkretniot slu~aj odsustvuva .

Tu`itelot kako sopstvenik na voziloto ima prvo na za{tita sprema sekoj, a toa zna~i sprema prvotu`eniot T. , koj so pravna rabota go kupil voziloto no od treto lice, a ne od vistinskiot sopstvenik. Takvo pravo na za{tita tu`itelot ima i sprema liceto kaj kogo se nao|a predmetot na ~uvawe, a vo slu~ajov vtorotu`enata RM so ogled da voziloto po nalog na organ za koj taa odgovara se nao|a kaj drug organ za koj isto taka taa odgovara, a vo uslovi koga privremenoto zemawe na voziloto na ~uvawe e usloveno do pravosilnosta na presudata donesena vo krivi~na postapka, odnosno do pravosilnosta na pobivana presudata vo konkretniot spor. Ova ponatamu naveduva na zaklu~ok deka osnovano tu`itelot kako sopstvenik na voziloto baral od tu`enite priznavawe pravo na sopstvenost i predavawe na voziloto vo vladenie. Pri ova okolnosta {to prvotu`eniot T. so pravna rabota go steknal voziloto od treto lice za koe podocna se utvrdilo deka ne e sopstvenik na voziloto , vo konkretniot spor e bez vlijanije za odlu~uvawe , zo{to prvotu`eniot T. vo pogled na {tetata {to ja ima za zemenoto vozilo, e vo odnos so toa treto lice od koe go kupil voziloto, pa od istoto mo`e da bara obe{tetuvawe.

Presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija Rev.br.772/94 od 18.10.1994 godina.