16. Ne mo`e da stekne pravo na zaedni~ka sopstvenost stanar ili zakupec  so izvr{eni  grade`ni intervencii vo objektot {to go ima zemeno pod zakup.

So spojuvawe ili me{awe na predmeti ne mo`e da se stekne pravo na sopstvenost vrz nedvi`nosti, bidej}i odredbata od ~len 23 od Zakonot za osnovnite  sopstvenosnopravni odnosi, go ima predvid me{aweto ili spojuvawe na podvi`ni predmeti.

O d   o b r a z l o ` e n i e t o:

Od  izvedenite dokazi utvrdeno e deka tatkoto na tu`itelot, kako nositel na stanarskoto prvo dobil soglasnost samo da izvr{i dogradba na mokar  ~vor vo gabaritot na  postojniot objekt so toa {to utro{enite sredstva }e padnat na  negov tovar, bez pravo da bara  da mu se nadomestat od  davatelot na stanot. Spored toa, ne postoi soglasnost na davatelot na stanot na  koristewe, tatkoto na tu`itelot so izvr{enite investicii da stekne   pravo na sopstvenost na dogradeniot objekt, a so toa pravo i na  sosopstvenost vrz  celiot stan. Ne e ni utvrdeno deka vr{ej}i vakva dogradba, tatko na tu`itelot imal volja za steknuvawe na  sopstvenost so dogradba.

Vo ovoj slu~aj ne mo`e da se primenat odredbite od ~len 22 od Zakonot za osnovnite sopstvenosnopravni odnosi (ZOSPO),  bidej}i tie odredbi se odnesuvaat na izrabotka na nov predmet, kako podvi`en predmet, a ne i vo slu~aj koga se raboti za izgradba, dogradba ili druga intervencija vrz nedvi`nost. Vo takov slu~aj se primenuvaat odredbite od ~len 24 od ZOSPO, a vo sekoj  slu~aj za da se stekne pravo na sopstvenost so gradba, dogradba i  sl., potrebno e graditelot da e sovesen, {to vo sebe ja opfa}a  i voljata so gradbata, dogradbata i sl. da se gradi za sebe. Vo  ovoj slu~aj, tatkoto na tu`itelot nitu manifestiral takva volja  nitu pak imal soglasnost od sopstvenikot na stanot za takvo  ne{to, tuku vo ramkite na dobienata soglasnost od sopstvenikot na  stanot, o~igledno  interveniral samo zaradi podobruvaweto na  uslovite na stanovaweto.

Vo ovoj slu~aj ne mo`at da se primenat ni odredbite od ~len 18 od ZOSPO, spored koj vo slu~aite i pod uslovi opredeleni so zakon mo`e da postoi pravo na zaedni~ka sopstvenost. Vo na{iot  praven sistem pravo na zaedni~ka sopstvenost e predvideno vo  slu~aj na steknuvawe vo bra~na  zaednica, vo semejna zaednica i vo  nekoi drugi slu~aevi, no ne postoi propis spored koj pravo na  zaedni~ka sopstvenost mo`e da stekne stanar ili zakupec so  izvr{eni grade`ni intervencii vo objektot {to go ima zemeno pod zakup. Ne mo`e da se primeni ni odredbata od ~len 23 od ZOSPO, na koja  isto taka se povikuva podnositelot na revizijata, bidej}i se  odnesuva na steknuvawe na sopstvenost pri spojuvawe ili pome{uvawe na  predmeti na razli~ni sopstvenici. Me|utoa, o~igledno e deka taa  odredba go ima predvid pome{uvaweto ili spojuvaweto na podvi`ni predmeti, a vo slu~ajov se raboti za dogradba, na koj odnos se  primenuvaat, kako {to e porano istaknato, odredbite od ~len 24 do 26 od ZOSPO.

Samata vrednost na  vlo`enite sredstva, bez ogled na toa {to tie ja nadminuvaat vrednosta na do toga{ postojniot objekt,  ne e od nikakvo zna~ewe vo odnos na steknuvaweto na pravoto na  sopstvenost po pat na gradba. Eventualno tu`itelot, do kolku e  oglasen za naslednik na svojot tatko, mo`e da bara, ako ne prodol`i so koristewe  na ovoj stan kako  nositel na stanarskoto pravo,  da mu se nadomestat tro{ocite za dogradbata soglasno so odredbite  od ~len 38 do 40 od ZOSPO, ili pak soglasno so odredbite od ~len 210 do 219 od Zakonot za obligacionite odnosi, koi se odnesuvaat na  steknuvaweto bez osnov.

Presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija Rev..br.1546/94 od 28.02.1995 godina.