10.Ne mo`e da se smeta deka kupeniot op{testven stan e steknat so ednakov pridones na bra~nite drugari, dokolku e otkupen po benificirana cena po osnov na pravoto na otkup na edniot od bra~nite drugari {to mu go otstapil negoviot tatko, kako nositel na stanarsko pravo.

O d   o b r a z l o ` e n i e t o:

Od izvedenite dokazi prvostepeniot sud utvrdil, a vtorostepeniot  sud prifatil, me|u drugoto, deka strankite bile vo brak od 1988 godina do 1993 godina koga brakot bil razveden.  Na  roditelite na tu`itelot im bilo eksproprirana  baraka vo tekot na 1989 godina  i za toa tie dobile nadomest vo pari, pravo na koristewe  na ednosoben stan i pravo na otkup na stan. Od negoviot tatko  pravoto na otkup na stan mu preneseno  bilo na tu`itelot. Vrz  osnova na  toa, strankite na 31.03.1989 godina zaedno go kupile sporniot stan,  pri {to sklu~ile i dogovor za kupoproda`ba. Cenata na stanot od  vkupno 152.396.600 toga{ni dinari ja isplatile  glavno so pari na tu`enata i na nejzinite roditeli, osven  30.000.000 toga{ni  dinari obezbedeni od strana na strankite po  osnov na podignat kredit. Inaku, prose~nata cena na stanovite, po  cenovnik za op{testveni stanovi koi se prodavale preku SIZ za  stanovawe, vo toa vreme iznesuvala 3.671.000 dinari za metar kvadraten stanbena  povr{ina. Cenata na stanot {to strankite go kupile po navedeniot  osnov bila poniska.

Pri takva utvrdena fakti~ka sostojba, poniskite sudovi delumno go uva`ile tu`benoto barawe za edna idealna desettina  i  protivtu`benoto barawe  za devet idealni desettini od sporniot  stan, odbivaj}i go tu`benoto barawe za razlikata do idealna  polovina, odnosno protivtu`benoto barawe za celosno pravo na sopstvenost  na tu`enata. Pri odlu~uvaweto sudovite trgnale od toa {to nao|aat  za utvrdeno deka tu`enata imala zna~itelno pogolem pridones vo  steknuvaweto na stanot , a {to odgovaral na devet idealni desettini. Zaradi toa, soglasno odredbite od ~len 212 stav 3 od Zakonot za  semejstvoto, vo toj obem bilo uva`eno protivtu`benoto barawe, a  za razlikata bilo uva`eno tu`benoto barawe na tu`itelot.

Me|utoa, ovoj sud nao|a deka poniskite sudovi so pobivanata i prvostepenata presuda, poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo, necelosno ja utvrdile fakti~kata sostojba {to bila pri~ina po postavenite barawa na strankite da odlu~at na navedeniot na~in, iako za takvoto odlu~uvawe nemalo dovolno prifatlivi pri~ini.

Iako nesporno tu`itelkata, so od nea obezbedenite pari i so parite {to gi dobila od nejzinite roditeli, imala pogolem pridones za kupuvawe na stanot, delovite za koi se uva`eni dvete barawa od poniskite sudovi vo osporenite presudi, ne odgovaraat na  stvarniot pridones na strankite. Imeno, prifa}aweto kako pridones na  tu`itelot samo toa {to toj so tu`itelkata obezbedil  pari po osnov  na zaedni~ki  iskoristen kredit, ne odgovara na fakti~kata sostojba.  Po nao|awe na ovoj sud, bidej}i so sigurnost preku izvedenite dokazi  e utvrdeno deka koristej}i se so pravoto na otkup  {to tu`itelot  go obezbedil preku negoviot tatko, sporniot stan strankite go kupile za poniska cena od cenata na stanovite {to toga{ inaku se prodavale,na ovoj na~in isplatenata poniska kupoproda`na cena za stanot pretstavuva isklu~iv pridones na tu`itelot. Ovoj fakt ne e sporen, a utvrden e od sodr`inata na pismenoto izvestuvawe od 8.10.1993 godina izvedeno kako dokaz. O~igledno, taa okolnost poniskite sudovi ne ja imale  predvid, a morale da ja cenat pri nivnata opredelba za goleminata na delovite po postavenite  barawa na strankite, odnosno pri nivnata odluka koj od niv kolkav del }e dobie od zaedni~kiot imot. Ova osobeno i poradi  toa  {to kupoproda`nata cena {to e platena, e zna~itelno pomala od onaa {to bi ja  platile, ako stanot se kupuval bez popust, {to kako pravo go imal tu`itelot.

Poradi isnesenoto, a kako ne postojat uslovi za preina~uvawe na pobivanite presudi, soglasno ~len 395 stav 2 od ZPP, sleduva{e  presudite da se ukinat i predmetot da se vrati na povtorno sudewe.

Pri povtornoto sudewe prvostepeniot sud, imaj}i gi predvid navodite na strankite izneseni vo dosega{niot tek na postapkata, }e treba osobeno da gi ima  predvid i isnesenite uka`uvawa vo ova re{enie, pri {to so to~nost }e treba da ja utvrdi kupoproda`nata cena {to ja isplatile strankite. Ostvarenata razlika vo cenata popovolna za strankite, }e treba da se ceni kako isklu~iv pridones na tu`itelot. Na osnova toa i na osnova site dokazi {to povtorno }e treba da se izvedat, prvostepeniot sud otkako }e  ja utvrdi celosno fakti~kata sostojba,  }e odlu~i po postavenite barawa so tu`bata  i protivtu`bata.

Re{enie   na  Vrhovniot sud na Republika Makedonija  Rev.br.448/95 od 21.03.1996 godina.