Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Makedonija, vrz osnova na ~l. 48 od ZRS, na den 9. III.1989 g., go utvrdi slednovo

NA^ELNO PRAVNO MISLEWE

Urbanisti~kiot inspektor, vo smisla na ~l. 68 st. 1 alineja 1 od ZSPUP mo`e da naredi urivawe i na objekt {to e bespravno izgraden pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Od obrazlo`enieto:

Spored ~l. 67 st. 1 alineja 1 od ZSPUP urbanisti~kiot inspektor vo vr{ewe na nadzor proveruva osobeno dali izgradbata na objektot na odredeno podra~je se vr{i vo soglasnost so namenite, re{enijata i odredbite, utvrdeni so prostorniot i urbanisti~kiot plan, odnosno so aktot od ~l. 20 na ovoj zakon.

Spored ~l. 68 st. 1 alineja 1 od Zakonot, vo vr{eweto na nadzorot urbanisti~kiot inspektor ima pravo i dol`nost da naredi urivawe na objektot ili del od objektot vo slu~aite koga se gradi ili e izgraden sprotivno na odredbite od alineja 1 na ~l. 67 na ovoj zakon i vo slu~aj na poni{tuvawe na re{enieto za lokacija i urbanisti~ka soglasnost od st. 2 na ovoj ~len.

Vo Oddelenieto za upravni sporovi po tu`bite zavedeni protiv re{enijata doneseni vo postapkata vo koja vrz osnova na ovie odredbi urbanisti~kiot inspektor naredil urivawe na objektot {to e izgraden bez re{enie za lokacija i druga grade`na dokumentacija, a izgradbata ne e vo soglasnoeg so urbanisti~kiot plan, eden sovet izrazi pravno mislewe deka urbanisti~kiot inspektor ne mo`e da naredi urivawe na takvite objekti {to se izgradeni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, zatoa {to vo preodnite odredbi ne e opredeleno deka ovie odredbi se odnesuvaat i na objektite izgradeni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Poradi toa, pri urivaweto na ovie objekti treba da se primeni propisot {to bil vo sila koga nastanal odnosot - koga objektot e izgraden, a soglasno so ~l. 63 od ZPUP, urbanisti~kiot inspektor vo vr{ewe na nadzor, ako utvrdi deka objektot se gradi bez izdadeno re{enie za lokacija, odnosno bez re{enie za urbanisti~ka soglasnost, ili sprotivno na niv, mo`el da naredi samo zapirawe na natamo{nata izgradba i za toa da go izvesti grade`niot inspektor. Spored ova mislewe, dokolku se prifati deka urbanisti~kiot inspektor ima ovlastuvawe da naredi urivawe na objekti izgradeni pred vleguvaweto vo sila na noviot zakon, koj e i ponepovolen za investitorot, takvata primena na zakonot bi zna~ela davawe povratno dejstvo na zakonot. Isto taka spored ova mislewe urivaweto na ovie objekti mo`e da se izvr{i samo vo postapka za eksproprijacija vo smisla na ~l. 42 od ZE.

So ogled na goa {to vo Oddelenieto za upravni sporovi ne e postignata soglasnost i poradi golemiot broj na vaka protivpravno izgradeni objekti vo Republikata, koj na ovoj problem mu dava posebna va`nost, Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Makedonija donese na~elno pravno mislewe spored koe urbanisti~kiot inspektor, vo smisla na ~l. 68 st. 1 alineja 1 od ZSPUP mo`e da naredi urivawe na objektot {to e bespravno izgraden pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, poradi slednovo:

Spored Ustavot na SFRJ od 1974 godina - ~len 211 st. 1 i 2 i soodvetnite odredbi od Ustavot na SRM, zakonite i drugite propisi i op{ti akti na op{testveno-politi~kite zaednici ne mo`at da imaat povratno dejstvo, pri {to samo so zakon mo`e da se opredeli oddelni negovi odredbi da imaat povratno dejstvo, dokolku toa go bara op{tiot interes. Ovoj princip na zabrana na povratnoto dejstvo na zakonot pretstavuva brana protiv takvi promeni vo pravniot sistem koi zna~at naru{uvawe na ve}e pravno vospostavenite odnosi i koi sozdavaat neizvesnost vo pogled na polnova`nosta na ostvarenite prava i ispolnetite obvrski od tie odnosi.

Razre{uvaweto na pra{aweto dali opredelen propis ima povratno dejstvo i dali samo so zakon mo`e da se opredeli povratnoto dejstvo, ne mo`e, a da ne se povrze so vremenskoto va`ewe na zakonite koe pravi razlika me|u svr{eni fakti i me|u sostojbi {to se u{te traat, taka {to noviot zakon nema povratno dejstvo, tuku neposredno dejstvo, ako vrz osnova na nego se razre{uvaat sostojbite koi se u{ts traat i se odlu~uva za nerazre{enite pravni odnosi.

Vo konkretno nastanatite pravni sostojbi fakt e samo deka objsktot e izgraden pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Me|utoa, taka nastanatata protivpravna sostojba se u{te trae i ne e polnova`no razre{eia so steknuvaweto na bilo kakvo pravo. Objektot ne e legaliziran, nitu toa mo`elo da se stori i spored dosega{nite propisi, taka {to koga urbanisti~kiot inspektor nareduva urivawe na takviot objekt samo gi otstranuva posledicite od takviot protivpraven odnos - ja razre{uva nastanatata pravna sostojba, poradi {to neposredno go primenuva propisot {to e vo sila vo momentot na odlu~uvaweto i toa, kako vo pogled na uslovite na negovoto urivawe, taka i vo pogled na nadle`nosta na organot koj odlu~uva. Ova posebno e zatoa {to ovoj zakon e propis od javniot poredok, zakon {to se odnesuva na ureduvawe na sostojbite, i sodr`i odredbi {to ja reguliraat i procedurata, a takvite propisi, kako zakoni od javnoto pravo, neposredno se primenuvaat.

Misleweto deka treba da se primenuva popovolniot propis nema potkrepa vo ZSPUP, nitu pak po Ustavot. Mo`nosta za predviduvawe na povratnoto dejstvo od tie pri~ini vo Ustavot izre~no se ograni~uva samo na zakonite i drugite propisi od krivi~no-pravnata oblast.

Isto taka ne mo`e da se prifati i misleweto deka urivaweto na ovie objekti mo`e da se vr{i samo vo postapka za eksproprijacija od slednive pri~ini:

Odredbata od ~l. 42 od ZE spored koja ako se eksproprira zgrada ili oddelen del od zgrada {to se izgradeni bez propi{ana dozvola od nadle`niot organ, a pribavuvaweto na takvata dozvola bilo predvideno so propisite {to va`ele vo momentot koga objektot bil izgraden, porane{niot sopstvenik nema pravo na nadomestok, tuku mo`e da ja urne zgradata i da go odnese materijalot od taa zgrada vo rokot {to }e mu go opredeli nadle`niot organ, ne ja isklu~uva mo`nosta za urivawe na ovie objekti spored propisite za prostornoto i urbanisti~koto planirawe i drugite propisi so koi se reguliraat gradbata i odnosite nastanati so protivpravno izgraden objekt i nema opravduvawe da se ~eka da se pristapi kon neposredna realizacija na urbanisti~kiot plan i samo toga{ vo postapka za eksproprijacija da se odlu~uva za nivnata pravna sudbina i nivnoto otstranuvawe. Naprotiv, spored taa odredba se ekspropriraat samo objektite koi dotoga{ ne se urnati spored drugite propisi, a re{enieto za eksproprijacija e samo osnov nadle`niot organ da donese re{ekie za urivawe.

Isto taka nema nikakov osnov da se ekspropriraat samo objektite izgradeni do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a ne i objektite izgradeni potoa.

Me|utoa, imaj}i go predvid na~elnoto mislewe na Vrhovniot sud na Makedonija, objaveno vo Biltenot na Sudot, br. 19 - 20 od 1982 g., spored koe objektite izgradeni bez odobrenie za gradba pred 15. II 1968 g., koga vleze vo sila ZIZE, se ekspropriraat so pravo na nadomestok, za da se spre~i sozdavaweto neednakva sostojbz na gra|anite vo pogled na pravoto na nadomestok, do koja mo`e da dojde zavisno od toa vo koja postapka se uriva objektot, Op{tata sedkica zaklu~i deka i koga urivaweto go nareduva urbanisti~kiot inspektor za objektite, izgradeni do 15.XII.1968 g. treba da se plati nadomestok spored propisite za eksproprijacija.